ZBPP člen 30, 30/6, 30/8. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39. ZOdv člen 17, 17/5.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - pravdni postopek - nagrada za pregled spisa - nagrada za študij spisa - odvetniška tarifa
Nagrada za pregled in študij zadeve je navedena v tar. št. 39 OT, iz katere izhaja, da lahko odvetnik zaračuna navedene storitve v primeru, da storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Pojem „samostojnosti“ lahko pomeni le, da take storitve po vsebini niso vezane na opravljanje kakšne od storitev, ki so ovrednotene v drugih tarifnih številkah, oziroma niso odvisne od dogajanja v teh zadevah. Posvet s stranko, pregled spisov, študij zadeve ter pošiljanje elektronskih sporočil, ki jih odvetnik sestavi v konkretni zadevi, v kateri zastopa svojo stranko, tako očitno niso samostojne storitve, saj so tako po vsebini, kot po potrebi za njihovo sestavo, neločljivo vezane na to zadevo.
Legalnost objekta je treba presojati po vseh predpisih o graditvi objektov, veljavnih v času njegove izgradnje, kot tudi po predpisih, veljavnih v času izdaje izpodbijanega akta.
Iz relevantnih materialnopravnih predpisov izhaja, da bi investitor za postavitev predmetne ograje na mejo potreboval soglasje soseda. Desti odstavek 6. člena OLN 2007 namreč ne določa, da morajo biti ograje postavljene na mejo, temveč zgolj, da so lahko postavljene na parcelni meji. To pa po mnenju sodišča ob upoštevanju prve alineje 2. točke 20. člena Pravilnika pomeni (glede na to, da z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, temveč zgolj možnost, da se ograje postavijo na parcelni meji), da morajo biti ograje od sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 0,5 m; če pa je odmik manjši, kot je tudi v obravnavanem primeru, pa mora investitor pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča – v tej zadevi tožnikovo soglasje, ki ga, kar ni sporno, investitorja nista pridobila.
ZBPP člen 13. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1, 17, 17/1, 17/1-1, 18, 18/1, 18/1-6.
brezplačna pravna pomoč - materialni položaj - kmetijska zemljišča - katastrski dohodek
Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke preuranjena. Iz tožnikove prošnje za dodelitev BPP namreč izhaja, da je tožnik v njej navedel, da je (med drugim) solastnik „kmetijskega in gozdnega zemljišča, gospodarskega poslopja in kmetijskih strojev, ki vam daje dohodke (KD, panj, dobiček)“, prav tako je na prošnji označil, da ima katarski dohodek. Glede na takšno vsebino tožnikove prošnje bi morala toženka, ob upoštevanju načela zaslišanja stranke iz 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in načela materialne resnice iz 8. člena tega zakona, pridobiti tudi podatke o namenski rabi zemljišč v so/lasti tožnika ter njegovem dohodku iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, pri ugotavljanju tožnikovega premoženja pa upoštevati tudi določbo 6. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS.
državna štipendija - upravni spor - socialni spor - nepristojnost
Upravno sodišče ni pristojno za odločanje v sporu v zvezi s prejemanjem državne štipendije, mirovanjem te pravice in vračilu neupravičeno prejetih zneskov te štipendije.
Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 40. ZMZ-1 člen 64.
mednarodna zaščita - ponovni postopek - nova dejstva in novi dokazi - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite
Tožena stranka v izpodbijanem aktu in v postopku pred njegovo izdajo ni upoštevala deljena dokaznega bremena na podlagi 4. člena Kvalifikacijske direktive 2011/95/EU, saj je ponovno izhajala iz stališča, da določbe o naknadni prošnji zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo izključno na stran vlagatelja in ni upoštevalo, da slovenski zakonodajalec ni pravilno prenesel določbe 40. člena Procesne direktive 2013/32/EU, ki uporablja alternativno obliko, da je bodisi prosilec navedel nove elemente, ali pa so se ti „novi elementi ali ugotovitve pojavile“.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - nepopolna ugotovitev - bistvena kršitev določb postopka
Po presoji sodišča bi morala toženka še pred izdajo izpodbijanega sklepa ugotoviti, kolikšen znesek je tožnik v postopku dejansko prejel, saj bi le tako lahko zadostila pogoju iz tretjega odstavka 48. člena ZBPP, v skladu s katerim toženka od tožnika ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko prejel. V konkretnem primeru bi lahko tožena stranka še pred izdajo odločbe navedena dejstva preverila že iz uradnih evidenc, saj je bila tožena stranka v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 1598/2017 Republika Slovenija.
Glede na to, da tožnica svoje prošnje za dodelitev BPP, kljub jasnim navodilom toženke kako oz. s čim naj prošnjo dopolni, ni dopolnila s podatki, ki bi toženki omogočali ugotavljati njeno premoženjsko stanje, ki je eden izmed pogojev za odločanje o prošnji za dodelitev BPP, sodišče sodi, da je njena prošnja za dodelitev BPP ostala nepopolna in kot taka ni bila sposobna za nadaljnjo (vsebinsko) obravnavo, zato jo je toženka utemeljeno zavrgla.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoji - materialni položaj - dohodek - pokojnina - dohodkovni cenzus - izjemna brezplačna pravna pomoč
Tožnik ne prereka ugotovitve toženke, da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, in ki je v času, za katerega se je ugotavljala upravičenost do BPP, znašal 843,78 EUR. Na navedeni nesporni dejanski podlagi je toženka pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, kot je določen v 13. členu ZBPP.
Tožniku je bila pravnomočno delno odvzeta poslovna sposobnost za vsa dejanja, povezana s sodnimi, upravnimi in drugimi postopki, in sicer ravno zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih. Glede na navedeno je toženka tudi v tem delu pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za dodelitev izjemne BPP, kot je določen v 6. alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (2003) člen 9, 11.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade - kazenski postopek - preiskovalna dejanja - zaslišanje priče - pripor - sklep o preiskavi - procesni sklep - meritorna odločitev - razlaga odvetniške tarife
Po določbi prvega odstavka 167. člena ZKP je eden od pogojev za začetek preiskave obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Pri presoji utemeljenega suma preiskovalni sodnik upošteva vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva in na njihovi podlagi sklepa, ali je izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Presoja vselej temelji na danih dejstvih, iz katerih izhaja določena stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Glede na navedeno sodišče soglaša s tožnikom, da je sklep o odreditvi pripora meritorna odločba.
Izpodbijani sklep o davčni izvršbi je bil izdan tožeči stranki kot poroku davčne dolžnice, in sicer kot (drugi) osebi, na katero je bila prenesena dejavnost družbe izven statustnega preoblikovanja z namenom, da bi se družba kot dolžnica izognila plačilu davka. Ker izpodbijani sklep ni bil izdan na podlagi predhodno izdane odločbe, s katero bi bilo odločeno o obveznosti tožnika kot poroka davčne dolžnice ter mu v odmernem postopku ni bila dana možnost izjave, torej v zadevi ni bilo odločeno na ustavno skladen način, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek.
Sklicevanje na predpis, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, ne more biti pravno upoštevno, saj mora biti pravilo, ki ga je treba upoštevati, oblikovano v izreku, ker se o pravici oziroma obveznosti odloči z dispozitivom odločbe. Materialno pravnomočen postane samo dispozitiv odločbe, s katerim se glede na ugotovljeno dejansko stanje v konkretnem primeru odloča o pravni posledici, ki sledi iz abstraktne pravne norme; drugi sestavni deli odločbe, npr. obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, pa ne postanejo pravnomočni.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka - preizkus odločbe - procesna jamstva
Izpodbijana odločitev v citiranem delu namreč nima sestavin, ki so predpisane z 214. členom ZUP. Na podlagi 214. člena ZUP mora obrazložitev upravne odločbe obsegati navedbo o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira določba in razloge, ki jih glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, kakor tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku.
Če obrazložitev upravne odločbe predpisane vsebine nima, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi nadana možnost za učinkovito pravno varstvo. Po presoji sodišča bi morala toženka v obravnavanem primeru v obrazložitvi izpodbijane odločbe konkretno navesti pravno podlago ter razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - omejitev - odmera nagrade in stroškov odvetnika - zmotna uporaba materialnega prava
Organ lahko na podlagi določbe pete alineje drugega odstavka 28. člena ZBPP omeji (le) višino brezplačne pravne pomoči, kar je v skladu z namenom postopka, ki ga ureja, to je odločanje o prošnji za brezplačno pravno pomoč.
odobritev pravnega posla - prodaja kmetijskih zemljišč - predkupna pravica - zloraba pravic - glavna obravnava
Glede na namen zakonsko določene omejitve pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči, ki je v zagotavljanju primarno pridelovalne funkcije, je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da z odobritvijo predmetnega pravnega posla med prodajalko in tožnikom ta namen zakona ne bi bil dosežen, kar je tudi obrazložila z ustreznimi argumenti, iz katerih izhaja, da tožnik zlorablja status kmeta pri nakupu predmetnega zemljišča. Ker zloraba pravic ne more uživati pravnega varstva, tožnik v predmetnem postopku ne uveljavlja predkupne pravice.
Vprašanje dopustnosti pritožbe zaradi molka organa je zato povezano z vprašanjem, ali materialni predpis določa pravico, obveznost ali pravno korist osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava, o kateri mora organ odločiti, pa akta o tem ni izdal ali ga ni vročil stranki v predpisanem roku.
AJPES vpise oziroma izbrise, ki nimajo konstitutivnega ampak deklaratorni značaj, opravlja izključno na predlog enote poslovnega subjekta ali po uradni dolžnosti.
ZIntPK-UPB2 člen 3, 3/4, 13, 13/6, 15. ZUP člen 210, 214, 237, 237/1, 237/1-7. ZUS-1 člen 2, 4.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - ugotovitve o konkretnem primeru - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker ni jasno razvidno, ali se tožnici očita kršitve v postopku sprejemanja Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju v zvezi s predlogom, osnutkom ali gradivom, namenjenim objavi na spletni strani, sodišče izpodbijanega akta ne more preizkusiti.
Tožena stranka ni jasno in določno opredelila, pri pripravi katere Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju se tožnici očita nastalo kršitev v izreku ugotovitev, zato je izrek pomanjkljiv in se ga ne da preizkusiti.
ZTuj-2 člen 76, 81, 81/2. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
tujci - omejitev gibanja - omejitev gibanja tujcu - omejitev gibanja tujcu, ki mora zapustiti državo - nastanitev v centru za tujce - razlogi za omejitev gibanja - presoja razlogov, na katerih omejitev gibanja temelji - direktiva o vračanju - obrazložitev odločbe - nepopolna obrazložitev odločbe - nepopolna obrazložitev odločbe tožene stranke - začasna odredba - začasna odredba v upravnem sporu
Pridržanje tujca je upravičeno samo, če uporaba milejših prisilnih ukrepov ni zadostna, zato mora policija, upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera, vedno presoditi tudi sorazmernost izrečenega ukrepa, takšna presoja pa mora biti v odločbi o pridržanju ustrezno obrazložena (tako tudi upravnosodna praksa, glej zadeve II U 132/2015, I U 1051/2016, I U 598/2017, III U 250/2017, III U 63/2022, III U 78/2022 in druge). Ta presoja mora biti opravljena tudi brez posebne prošnje tujca, kar izhaja tako iz določb Direktive o vračanju, kot tudi iz tretjega odstavka 76. člena ZTuj-2. V konkretni zadevi pa je toženka zgolj povzela dosedanji tek postopka, iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa ni (kakorkoli) razvidno, da bi toženka opravila presojo sorazmernosti izrečenega ukrepa in katere konkretne okoliščine naj bi pri tej presoji upoštevala.
patent - veljavnost patenta - prenehanje veljavnosti patenta - plačilo pristojbine za patent - nadaljevanje postopka po zamudi - končan postopek
Postopek pridobitve patenta, v okviru katerega se lahko vloži zahteva za nadaljevanje postopka po zamudi, se je začel z vložitvijo zahteve za podelitev patenta in se je zaradi neplačila pristojbine zaključil z odločbo toženke o prenehanju veljavnosti patenta z dne 9. 5. 2016, zoper katero prijavitelj tudi ni vložil tožbe in je postala pravnomočna. Prijavitelj je zahtevo za nadaljevanje postopka po zamudi naknadnega roka za plačilo pristojbine za 4. leto vložil šele 15. 6. 2016, po vročitvi odločbe o prenehanju veljavnosti patenta, ko so pravice iz patenta že ugasnile in se je postopek pridobitve pravic že zaključil. Uporaba instituta nadaljevanja postopka po zamudi iz 67. člena ZIL-1 zato v konkretnem primeru ni dovoljena, ker je bila vložena po zaključenem postopku pridobitve pravic pred organom.
Stališče, da noben prijavitelj v inšpekcijskem postopku ne more biti stranka, pa ne drži. Tudi za prijavitelja velja določba 43. člena ZUP. Prijavitelj torej lahko zahteva vstop v postopek, pri čemer mora obrazložiti svoj pravni interes, inšpekcijski organ pa mora, če lastnosti stranke ne prizna, o tem izdati sklep (prvi odstavek 142. člena ZUP). Zoper sklep, s katerim se lastnost stranke ne prizna, je dovoljena pritožba, ki zadrži izvršitev sklepa (prvi odstavek 142. člena ZUP).
podelitev službene izkaznice zasebnega varovanja za varnostnika - splošni pogoji - varnostni zadržek - prekršek - javni red in mir - nasilje
Na podlagi jezikovne razlage 3. točke drugega odstavka ZZasV-1 ima oseba varnostne zadrže, ko je najmanj trikrat s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorno za prekrške zoper javni red in mir z elementi nasilja. Pri tem na obstoj varnostnih zadržkov ne vplivajo okoliščine, da ni šlo za kršitev ZJRM-1 na javnem mestu ali v razmerju s tretjimi osebami, temveč za kršitve ZJRM-1 zaradi družinskih nesoglasij.