brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - izvršilni postopek
Iz odločbe ni mogoče razbrati zakonitik razlogov, zaradi katerih je bila tožniku zavrnjena prošnja za brezplačno pravno pomoč oziroma se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka. Določba četrte alineje 8. člena ZBPP, na katero se sklicuje tožena stranka, sicer vsebuje posebno omejitev glede dostopa do brezplačne pravne pomoči v postopkih izvršbe s tem, ko določa, da se ta pomoč ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. Vendar pa ta določba ne postavlja pogoja, do kdaj mora oziroma lahko najkasneje prosilec poda prošnjo za brezplačno pravno pomoč za pravno sredstvo v izvršilnem postopku.
Po 290. členu ZUP se način izvršbe določi (že) v sklepu o dovolitvi izvršbe, kar pomeni, da je to tisti sklep, v katerem mora toženka obrazložiti svojo odločitev o tem, zakaj šteje, da gre za ukrep, ki je za zavezanca najmilejši. Zoper ta sklep ima zavezanec pravico do pritožbe (292. člen ZUP), v kateri lahko uveljavlja tudi ugovor, da izbrani način zanj ni milejši oziroma da organ ni preizkusil in obrazložil, ali je ta način za zavezanca milejši. Če je sklep dokončen oziroma pravnomočen, pa je po presoji sodišča v njem izbrani način izvršbe za toženko in tožnika zavezujoč. Iz navedenega izhaja, da organ v sklepu, v katerem ugotovi, da zavezanec ni izvršil odrejene obveznosti in se mu zato izreče v (pravnomočnem) sklepu o izvršbi zagrožena kazen, izbranega načina izvršbe ne utemeljuje več. Glede na to pa izpodbijani akt, ki sicer res ne utemelji, zakaj je način izvršbe s prisilitvijo za tožnika najmilejši ukrep, ni neobrazložen, saj je bila izbira načina izvršbe že pravnomočno določena v sklepu o dovolitvi izvršbe z dne 25. 2. 2019.
COVID-19 - sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge
Ker iz razpisne dokumentacije jasno izhaja, da mora vlagatelj v primeru uveljavljanja točk zaradi COVID-19 predložiti dokazilo v zvezi z upadom prihodkov, bi le-te moral predložiti, organ pa bi ga, ker jih ni, moral k temu pozvati.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 43, 142, 229.
upravni spor - tožnik v upravnem sporu - gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - stranka ali stranski udeleženec upravnega postopka - procesne predpostavke - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Ker tožeča stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni bila udeležena kot stranka ali stranski udeleženec, ne more biti stranka v obravnavanem upravnem sporu, zato je sodišče njeno tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
vodno dovoljenje - ničnost odločbe - pravna korist
Pravno korist definira prvi odstavek 43. člena ZUP, po katerem ima pravico udeleževati se postopka oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Stranski udeleženec je samo tisti, ki varuje kakšno svojo pravno korist v upravni stvari, ki je predmet upravnega postopka, in kolikor jo v tem upravnem postopku sploh lahko varuje. Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet konkretnega upravnega postopka. To razmerje vzpostavlja materialni predpis, iz katerega je razvidno tudi, ali ima oziroma kdo ima lahko kakšno pravno korist v upravni stvari, o kateri se odloča v upravnem postopku. Ali tak osebni, neposredni in pravno varovani interes obstaja, pa izhaja iz pravne norme in njenega namena varovanja položaja določenega posameznika.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - motnja pri delovanju organa
Pooblastila postopanja pripadnikov mešanih patrulj policije in vojske so predpisana z zakonom in njihovo razkritje samo po sebi ne more povzročiti motnje pri delovanju organa. Dokumenta pa ne vsebujeta bolj konkretiziranih opisov delovanja (npr. opis policijske taktike in metodike dela), katerih razkritje bi po oceni sodišča povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, saj le pojasnjujeta, kakšen obseg pooblastil gre pripadnikom slovenske vojske v okviru skupnih patrulj.
Pri dokumentu št. 225-2/2018/13 (2131-3) z dne 25. 5. 2018 tožnica v podrejenem tožbenem zahtevku predlaga, da se dodatno prekrije 1. in 5. alineja 1. točke tega dokumenta. Glede prekritja 1. alineje 1. točke tega dokumenta navaja, da bi razkritja imena aplikacije lahko pripeljalo do poskusa vdora v baze policije z namenom brisanja in spreminjanja podatkov tujcev. Ta ugovor je po mnenju sodišča razumen in utemeljen in mu je sodišče sledilo, zato je s to sodbo odločilo, da se iz tega dokumenta briše tudi ime aplikacije. Ni pa potrebno, da bi se ta del dokumenta (1. alineja 1. točke) v celoti prekril. Prekritje 5. alineje 1. točke navedenega dokumenta pa tožeča stranka utemeljuje s tem, da gre za izvajanje meddržavnega sporazuma med dvema državama, za ta način sta se dogovorili vodstvi obeh policij in bi morala odkritje tega dogovora najprej potrditi hrvaška stran. V tem delu je tudi po mnenju sodišča tožnica v zadostni meri utemeljila, zakaj bi razkritje tega dela dokumenta lahko povzročilo motnje pri njenem delovanju in je zato sledilo tožbenemu predlogu v tem delu in odredilo s predmetno sodbo, da se tudi ta del dokumenta prekrije.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - javni razpis - javni razpis za dodelitev radijske frekvence - dodelitev radijske frekvence - upravni postopek - analogija
Sporni dokument je nastal in bil pridobljen, še preden se je upravni postopek dodelitve radijskih frekvenc sploh začel. Ne more razkritje vsebine dokumenta škodovati bodočemu upravnemu postopku, torej postopku, ki se sploh še ni začel.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - društvo v javnem interesu
Za odločitev v obravnavani zadevi je bistvena presoja, ali je tožnik združenje, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter je vpisan v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo. S tem v zvezi pa iz tožnikovega trditvenega gradiva ni razvidno konkretizirano nasprotovanje presoji tožene stranke v izpodbijani odločbi, da tožnik ne deluje kot združenje v javnem interesu.
ZDIJZ člen 6, 6/1. ZUP člen 128. ZPosS člen 2, 2/3.
dostop do informacij javnega značaja - inšpekcijski postopek - opozorilo - poslovna skrivnost
Prvostopenjski organ je odločil, da se prosilcu pokaže tudi Zapisnik, kar pa ne ustreza prošnji prosilca, saj kaj takega ni zahteval. Enako velja tudi za Smernice in Kompromisni predlog, ki so priloge k Zapisniku. Tožeča stranka ima zato prav, ko zatrjuje, da je bila v tem delu odločitev o zahtevku prekoračena.
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da iz dokumentov izhajajo kršitve Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, kar je razlog za to, da jih ni mogoče opredeliti kot poslovne skrivnosti, ter da je inšpektorica, ki je izdala Opozorilo, ocenila, da obstajajo razlogi za sprejem takšnega ukrepa, to, da je bilo izrečeno Opozorilo, pa ne pomeni, da prekršek ni bil storjen, ampak da so bile v konkretnem primeru podane okoliščine, ki so omogočile sprejem takšnega ukrepa.
Tretji odstavek 2. člena ZPosS določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. V Opozorilu pa so ugotovljene nepravilnosti tudi opisane.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - nadomestilo plače - pravočasnost vloge - tek roka
Neutemeljeno je toženčevo stališče, da se določba 38. člena ZIUPDV uporablja le za vloge, vložene decembra 2020, saj to iz te določbe ne izhaja. Nasprotno, kot že rečeno, je ZIUPDV v določbah prvega odstavka 38. člena, naslovljenega „Odstop od ZIUOOPE glede roka za vlaganje vlog,“ od tega roka odstopil in določil, da mora delodajalec ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZlUOOPE vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu RS za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020.
oprostitev plačila najemnine - COVID-19 - pravica do izjave - skrajšani ugotovitveni postopek
Sodišče se zato strinja s tožnico, da bi ji toženka morala najmanj omogočiti, da se izjavi o podatkih, ki ji je navajala v izjavi z dne 30. 4. 2021, saj se ti razlikujejo od podatkov, ki so javno objavljeni v poslovnem registru AJPES-a (9. člen ZUP). To pomeni, da v obravnavani zadevi pogoji za odločanje v skrajšanem postopku po 144. členu ZUP niso bili izpolnjeni. Ker se je na te podatke tožnica sklicevala že v predmetni vlogi oziroma izjavi z dne 30. 4. 2021, ne drži toženkina trditev, da gre za nedopustna nova dejstva oziroma dokaz (52. člen ZUS-1).
ZSKZDČEU-1 člen 41, 85, 85/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-1.
izročitev - izročitev zahtevane osebe - evropski nalog za prijetje in predajo - začasni ekstradicijski pripor - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
O možnosti izdaje Evropskega naloga za prijetje in predajo za tožnika je že pravnomočno odločilo za to pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani in tako zahtevo zavrnilo, v sprejete pravnomočne odločitve rednih sodišč pa ni dopustno posegati, jih spreminjati ali sprejemati odločitve, ki bi njihovo učinkovanje izničile. Tožnik bo lahko ugovore, da bi bilo z izročitvijo ZDA poseženo v njegove pravice iz 19. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, uveljavljal pri za odločanje o njegovi izročitvi pristojnih organih Republike Hrvaške oziroma tudi v morebitnem postopku pri ESČP. Ugovori, kot jih uveljavlja tožnik, torej sodijo v pristojnost tujih, to je hrvaških organov in je zato sodišče na podlagi 1. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - enostavni objekti - zastaranje
Ne GZ ne ZIN niti ZUP nimajo določb o zastaranju uvedbe inšpekcijskega postopka oziroma določb, ki bi zahtevale, da se inšpekcijski postopek zaradi nelegalne gradnje začne (in konča) v določenem roku. Okoliščina, da je ograja že v preteklosti stala na istem mestu, tako ni relevantna za presojo materialnopravne utemeljenosti in pravilnosti izpodbijane odločbe.
COVID-19 - šola - ni upravna zadeva - ni upravni akt
Oblastveno odločanje šole je omejeno zgolj na izrecno naštete postopke, med katerimi pa ni odločanja o pogojih za fizično navzočnost v šoli. Zahteva po šolanju na daljavo, če niso izpolnjeni pogoji PCT, ne izhaja iz oblastvenega ravnanja šole, ampak iz zapovedi, ki je bila določena v odloku. Ker ni šlo za oblastveno dejanje, niso izpolnjeni pogoji za obravnavo tožbe po 4. členu ZUS-1.
osebna asistenca - upravni postopek - načelo prepovedi reformatio in peius
Drugostopenjski organ lahko z namenom, da bi se zadeva pravilno rešila, v obsegu, ki presega meje preizkusa pritožbe iz 247. člena tega zakona, spremeni odločbo v škodo pritožnika, vendar samo iz razlogov, ki so določeni v 274. (odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici), 278. (izredna razveljavitev) in 279. členu tega zakona (ničnost odločbe).
Izrek upravne odločbe, s katero se zavezancu nalaga obveznost, je določen, če je v njem konkretno opredeljeno ravnanje, ki je obvezujoče za zavezanca, torej kaj natančno in v kakšen obsegu je dolžan storiti.
Izrek izvršilnega naslova, na podlagi katerega je bil izdan izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe, ni določen, saj tožniku prepušča odločanje o obsegu in vsebini ukrepa, toženki pa, da ravnanje na podlagi samoizbire tožnika sprejme kot izvršitev ali jo zavrne. Odločba, na podlagi katere je bil izdan izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe, zato ne more postati izvršljiva in ne more pravno učinkovati (je nična).
ZMZ-1 člen 49, 51. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 3/3.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sistemske pomanjkljivosti - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Dejstvo, da je Bolgarija polnopravna članica EU z uveljavljenim sistemom mednarodne zaščite, samo po sebi še ne pomeni, da nima sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah. Tožena stranka bi morala ugotoviti ali je tožnik s svojimi izjavami in dokazi pri povprečnem človeku vzbudil utemeljeno domnevo o obstoju teh pomanjkljivosti.
brezplačna pravna pomoč - pravni interes - zavrženje tožbe - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - odvzem poslovne sposobnosti - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge - splošno znana dejstva
Tožnikovo zatrjevanje svojega položaja, kot da je ostal brez premoženja, zdravja, uspešne dejavnosti ter delovne in opravilne sposobnosti v posledici nezakonitih sodnih postopkov, ki so potekali v preteklih več kot dvajsetih letih in v katerih so mu bile kršene številne človekove pravice, kot vse to subjektivno sam dojema, ne more veljati za zatrjevanje splošno znanih dejstev, saj logično in življenjsko izkustveno standarda splošno znanih dejstev ne more dosegati.
ZUreP-2 člen 217, 218. Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) člen 21.
Iz določbe 218. člena ZUreP-2 izhaja, da mora občina za primer odmere komunalnega prispevka zaradi obremenitve obstoječe komunalne opreme sprejeti odlok in v njem določiti podlage za njegovo odmero. Vsebino takega odloka predpisuje 21. člen Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka. Da bi toženka tak odlok sprejela (in na tej podlagi opravila odmero v obravnavanih primerih), iz izpodbijanih odločb ne izhaja, saj je - kot izhaja iz odločb - komunalni prispevek odmerila (ob zgoraj citiranih določbah ZUreP-2) še na podlagi Odloka o komunalnem prispevku v občini Hoče – Slivnica (ki je bil sprejet še na podlagi prej veljavnega 79. in 80. člena ZPNačrt), česar pa glede na zgoraj povzeti 218. člen ZUreP-2 ne bi smela. To pomeni, da izpodbijane odločbe temeljijo na napačni uporabi materialnega prava in je že iz tega razloga treba tožbi ugoditi ter izpodbijane odločbe odpraviti.
davek na dodano vrednost (DDV) - oddaja vozila v najem - najem vozila - tuja pravna oseba - povezana oseba - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel) - sprememba pravne podlage
Po vpogledu v tožnikove pogodbe, sklenjene s tujimi družbami, sodišče ugotavlja, da gre za tipske pogodbe z enako vsebino, ki se razlikujejo le po generalijah, pri tem pa, čeprav se s pogodbo potrjuje prejem vozil, ni razvidno, kdo poimensko je njihov prevzemnik, kakšno je stanje kilometrov in goriva. Tožnik po neprerekanih ugotovitvah o tem tudi ni vodil evidence niti dokumentacije o vračilu vozil, prav tako pa strankam ni zaračunaval nadaljnjih kilometrov, goriva. Glede na navedeno po presoji sodišča tožnik ni dokazal, da bi on in omenjene tuje družbe imeli resen namen prevzeti obveznosti in pridobiti pravice, ki so vsebina teh pogodb, temveč so bile le-te sklenjene le z namenom v zunanjem svetu prikazati, da med njimi učinkuje pogodba s takšno vsebino.