Evropski zakonodajalec je samovoljno zapustitev določenega kraja ali pa neizpolnjevanje obveznosti javljanja predvidel kot domnevni umik oziroma odstop od prošnje ne glede na to, ali se je prosilec v državo kasneje vrnil, oziroma ne glede na to, ali se prosilec v času odločanja še nahaja v državi članici.
Upravno sodišče v tej zadevi ne šteje, da zapustitev države avtomatično pomeni izgubo pravnega interesa za nadaljevanje upravnega spora, saj je izguba pravnega interesa za tožbo odvisna od konkretnih okoliščin in razlogov za zapustitev države in s tem v zvezi od presoje sorazmernosti posega v pravico do učinkovitega sodnega varstva.
tožba v upravnem sporu - molk organa - tožba zaradi molka organa
Ker organ o tožnikovi vlogi ni odločil v zakonsko predpisanem roku, niti ni tega storil v nadaljnjih sedmih dneh po ponovni tožnikovi zahtevi, je sodišče ugotovilo, da je tožba zaradi molka organa, ki jo je tožnik na sodišče poslal priporočeno po pošti 24. 12. 2021, utemeljena in so izpolnjeni vsi procesni pogoji za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi molka upravnega organa.
brezplačna pravna pomoč - kazenski postopek - policijski postopek - začetek kazenskega postopka - sodni postopek
Ni sporno, da poteka zoper tožnico postopek na policiji. Sporno je izključno pravno vprašanje, ali v takem primeru tožnici pripada brezplačna pravna pomoč. S tem v zvezi sodišče pritrjuje toženi stranki, da v obravnavanem primeru sodni postopek še ni bil začet. Zgolj odredba o hišni preiskavi, ne glede na to, da jo odredi sodišče, še ne pomeni začetka sodnega postopka.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - zavezanec za dostop do informacij javnega značaja - nosilec javnega pooblastila - dimnikar - osebni podatki - dimnikarska storitev - naslov
Dimnikarstvo A. je bil izvajalec javne službe le do leta 2017. Podatek o naslovu v povezavi z ugotovitvami na posameznem dokumentu je osebni podatek posameznika, ki je lastnik predmetne hiše.
Tožnik v tožbi citira 13. člen Zakona o dimnikarskih storitvah in s tem v zvezi navaja, da je dimnikar nosilec javnih pooblastil. Sodišče se ne strinja s to tožbeno navedbo. Pojem javnega pooblastila pomeni, da država pristojnosti za določeno oblastno ravnanje, ki bi bilo sicer v njeni pristojnosti, prenese na nek nedržavni subjekt (gospodarsko družbo, društvo, zavod, fizično osebo, ipd.). Dimnikarske storitve pa ne predstavljajo oblastnega ravnanja in že zaradi tega dimnikar ne more biti nosilec javnih pooblastil.
brezplačna pravna pomoč - upravni spor - tožba v upravnem sporu - molk organa - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
Tožnik ni izkazal, da je po preteku dveh mesecev od vložitve vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči pri toženi stranki vložil ponovno zahtevo, da organ v roku 7 dni od prejema poziva odloči o njegovi vlogi. Tožnik je sicer dne 21. 12. 2021 na toženo stranko naslovil ponoven poziv na izdajo odločbe, vendar je bil ta podan organu pred potekom dvomesečnega roka, ki ga določa drugi odstavek 28. člena ZUS-1 (torej preuranjeno). Kot ponovni poziv na izdajo odločbe tudi ni mogoče šteti tožnikovega odgovora z dne 24. 1. 2022, saj v njem nikjer od organa ne zahteva, da odloči o zadevi in izda odločbo, temveč le odgovarja na poziv in pojasnjuje določene stvari.
ZDIJZ člen 4, 6, 6/1, 6/1-3. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 4, 4-1. ZVOP-1 člen 6.
dostop do informacij javnega značaja - osebni podatki
Stališče tožene stranke je pravilno, ko navaja, da je potrebno izhajati predvsem iz tega, na kakšen način je zahteva prosilca oblikovana. V konkretnem primeru prosilec v zahtevi ni navajal imena in priimka nobene osebe, ampak se je le skliceval na nepremičnino, ki je bila predmet televizijske oddaje. Iz navedenega razloga tožeča stranka ne bi smela zahteve v celoti zavrniti.
Organ ne sme odločati preko meja zahtevka in presojati, na kakšen način lahko prosilec določi prekrite posameznike, še zlasti ne iz razloga, ker gre pri pravici do uveljavljanja dostopa do informacij javnega značaja za tako vrsto pravice, kjer ni pomembno, iz kakšnih razlogov nekdo prosi za dostop do informacije javnega značaja, torej motiv prosilca ni pomemben. V nasprotnem primeru bi morali organi v vsakem primeru preverjati, ali so prosilcu morda posredno poznani določeni podatki iz drugih javno dostopnih virov. Zavezanci namreč niso dolžni ob vložitvi zahteve prosilca preverjati, ali je zahteva morda povezana z objavo v kakšnem izmed medijev.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Ker je brezplačna pravna pomoč namenjena zagotavljanju ustavnih pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva, je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Zato je pri razlagi omejitev iz 24. člena ZBPP potreben restriktiven pristop.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - točkovanje - pravica do enakega obravnavanja - obrazložitev odločbe
Toženka vse navedene kriterije povzema v izpodbijani odločbi, ne pojasni pa, kako jih je uporabila, to je zakaj je tožnikov projekt ocenila kot sorazmerno dobre kakovosti, komunikativnosti ter aktualnosti.
Navedeno pomeni, da tožniku, v posledici tega pa tudi sodišču, ni omogočeno, da se seznani z razlogi za oceno tožnikove vloge. Tožnik, v posledici tega pa tudi ne sodišče, se tako ne moreta prepričati, da navedeni kriteriji niso bili uporabljeni arbitrarno.
ZUP člen 66, 66/1. ZBPP člen 32, 32/1, 32/2, 34, 34/2.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna prošnja - dopolnitev vloge - zavrženje vloge - poziv k dopolnitvi vloge - nepopolna vloga
O dodelitvi BPP se odloča na podlagi vloge prosilca, ki mora biti razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava (prvi odstavek 66. člena ZUP, katerega določbe se po drugem odstavku 34. člena ZBPP uporabljajo za vprašanje postopka, ki v ZBPP niso urejena). Glede prošnje za dodelitev BPP prvi odstavek 32. člena ZBPP določa, da prosilec prošnjo vloži pisno na obrazcu, ki ga prepiše minister, pristojen za pravosodje. Če prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, mora vsebovati vse podatke iz drugega odstavka 32. člena ZBPP tako, kot je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzel že organ za BPP. Šele takšna prošnja je formalno popolna in pomeni podlago za vsebinsko ugotavljanje, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
V obravnavanem primeru prošnja za dodelitev BPP ni bila podana na predpisanem obrazcu in ni imela vseh, v drugem odstavku 32. člena ZBPP, določenih vsebin. Ker tožnik vloge ni dopolnil v skladu s pozivom, ni bilo podlage, da bi organ za BPP prošnjo lahko vsebinsko obravnaval, ampak jo je na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP pravilno zavrgel.
ZGD-1 člen 75, 75/2, 75/2-4. EZ-1 člen 372. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
podpora električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov - smrt tožnika - samostojni podjetnik - smrt samostojnega podjetnika - dedič - izbris iz poslovnega registra - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje tožbe
AJPES je tožnika kot podjetnika 6. 7. 2021 na podlagi 4. točke drugega odstavka 75. člena ZGD-1 izbrisala iz Poslovnega registra Slovenije, ker je ta umrl, dediči pa ji v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju niso predložili izjave, da bodo nadaljevali z zapustnikovim podjetjem, to pomeni, da tožeča stranka v tem upravnem sporu ne obstaja več, hkrati pa predmet spora ni podedljiva pravica.
Ker dediči po tožniku podpore za proizvodnjo električne energije ne morejo podedovati, to pomeni, da v tožbi ne uveljavljajo kakšne svoje pravice ali pravne koristi in tako ne izkazujejo pravnega interesa, ki se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi zanje pomenila spremembo ali izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogli doseči.
rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Rok se je iztekel v ponedeljek 10. 1. 2022. Iz podatkov v sodnem spisu je razvidno, da je tožnik tožbo po elektronski pošti poslal na urad tega sodišča šele 13. 1. 2022, kar pomeni, da je bila tožba na sodišče vložena po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka za vložitev tožbe.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge - poziv k dopolnitvi vloge - prava neuka stranka
Razlaga tožene stranke, da ni bila dolžna tožnice pozvati k dopolnitvi prošnje, je tako zmotna. V tem pogledu je preuranjeno vsebinsko odločala. Obrazec je lahko v celoti izpolnjen, torej ima formalno gledano vse sestavine, toda tožena stranka je vseeno dolžna tožnico opozoriti na morebitne vsebinske pomanjkljivosti njene prošnje. To izhaja že iz splošnega načela materialne resnice (8. člen ZUP7). S tem se tudi uresničuje načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP). Ne gre prezreti še, da se v prvem odstavku 33. člena ZBPP skriva pooblastilo toženi stranki, da zbere podatke kadar in če je to potrebno, da se dodeli brezplačna pravna pomoč (prva alineja prvega odstavka 33. člena ZBPP).
Od prava neuke stranke ne gre pričakovati, da bo predpostavke za vložitev revizije izpolnila v svoji prošnji. To nasprotuje samemu namenu brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek 1. člena ZBPP).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP
Da bi organ lahko presodil, ali ima zadeva, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev BPP, sploh kakšne izglede za uspeh, mora prosilec pojasniti svojo vlogo. Čeprav je prosilec praviloma prava neuka stranka, pa je od njega kljub temu mogoče pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj konkretno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na to, da je v zadevi smiselno začeti postopek, se ga udeleževati in vlagati pravna sredstva. Tudi 140. člen ZUP, ki se skladno z drugim odstavkom 34. člena ZBPP uporablja v zadevah BPP, prosilcu nalaga, da svojo prošnjo ustrezno, pa čeprav laično, utemelji.
PZ člen 43, 44, 44/2, 47. Uredba o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže (2020) člen 1, 3, 4, 17. ZUS-1 člen 4, 36/1, 36/1-2, 36/1-4. ZPOmK-1 člen 64, 66. ZGJS člen 39, 39/1.
upravni spor - omejevalna ravnanja - sodno varstvo v primerih omejevanja trga z oblastnimi akti in dejanji - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z aktom oziroma dejanjem izbire izvajalca gopodarske javne službe pomorske pilotaže, ki se je manifestirala v sprejemu sklepa z dne 27. 3. 2020, (še) ni (bilo) poseženo v tožničin pravni položaj. Takšne posledice ima šele sklenitev pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe pomorske pilotaže na podlagi Uredbe o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže, ki pomeni konkretizacijo določb 43., 44. in 47. člena PZ, po katerih se lahko storitev pomorske pilotaže v koprskem tovornem pristanišču opravlja kot izbirna gospodarska javna služba, ki jo zagotavlja Republika Slovenija. Glede na povedano torej izpodbijano dejanje izbire oziroma sklep z dne 27. 3. 2020 nimata učinkov, podobnih učinkom posamičnih aktov iz 64. člena ZPOmK-1 (npr. odvzem pravice, sprememba pravice, poseg v pravico na drug način, vpliv na pravni položaj itd.), zato se ne moreta šteti za oblastno dejanje iz navedene zakonske določbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge
Tožnik je o zadevi navedel le, da gre za kazensko zadevo, da prosi za BPP za pravno svetovanje in zastopanje na drugi stopnji, da bo potrebno vložiti predlog za oprostitev stroškov postopka in za vrnitev osebnih predmetov ter da prosi za BPP tudi za vložitev pobude za presojo ustavnosti 308. člena KZ-1, ker je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja, določenega v navedeni zakonski določbi. Po pozivu organa za BPP k dopolnitvi podatkov o zadevi, tudi z navedbo podatka o opravilni številki zadeve, pa je o postopku navedel le, da je bil obsojen na ... in ... zaporne kazni in plačilo denarne kazni v višini ... EUR ter da v postopku niso bile upoštevane olajševalne okoliščine. Glede pobude za oceno ustavnosti 308. člena KZ-1 pa je navedel, da je potrebna, ker je po noveli, uveljavljeni v letu 202o, kazen zapora določena v prevelikem razponu ter se s tem krši 2. člen Ustave in 7. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj je omogočeno arbitrarno odločanje o višini kazni. Ob zgolj takih navedenih podatkih o zadevi, v zvezi s katero tožnik zaproša za BPP, pa je po presoji sodišča organ utemeljeno zaključeval, da ne zadoščajo za presojo izpolnjevanja pogojev po 24. členu ZBPP ter tako ne za obravnavanje zadeve.
ZZDej člen 79, 79/3. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - strokovni nadzor - poročilo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Iz izpodbijanega poročila o strokovnem nadzoru s svetovanjem ne izhaja, da bi bila z njim tožniku naložena kakšna obveznost ali da bi bilo odločeno o njegovi pravici. Mnenja in predlogi, navedeni v poročilu o opravljenem strokovnem nadzoru s svetovanjem, namreč ne pomenijo odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Če tožnik meni, da so zaradi vsebine mnenj in predlogov, ki jih poročilo vsebuje, izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe, pa lahko to od organa, pristojnega za izdajo odločbe, tudi zahteva, in če ta odločbe ne izda, pod pogoji ZUS-1 vloži tudi tožbo zaradi molka organa.
To pomeni, da tožnik tudi v primeru zatrjevanega nezakonitega ravnanja komisije ne more zahtevati sodnega nadzora nad zakonitostjo poročila o strokovnem nadzoru s svetovanjem, saj z njim ni bilo odločeno o njegovi materialnopravno določeni pravici ali pravni koristi. Zaradi tega ne gre za upravni akt, s katerim bi bilo poseženo v tožnikov pravni položaj v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge
Tožnici je bila BPP za pritožbo zoper sklep že dodeljena, sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo le, da se ji ne dodeli ponovno (saj to ni dovoljeno niti potrebno).
ZDavP-2 člen 326. ZDoh-2 člen 93, 98, 98/7, 98/7-1.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - stroški investicij - zmanjšanje davčne osnove - dokazno breme
Davčni organ določenih stroškov ni davčno priznal, ker ne povečujejo uporabne vrednosti nepremičnine, kar je razvidno iz razpredelnice ali pa ker tožnik zanje ni predložil dokazov. Tožnik je v postopku davčnemu organu predložil fotografije poteka obnove hiše, vendar fotografije ne izkazujejo dejstva, da so tožniku stroški investicij in vzdrževanja nastali in da jih je plačal sam. Tudi po presoji sodišča glede na zakonsko besedilo točke 1 sedmega odstavka 98. člena ZDoh-2 (da gre za investicije in za stroške, ki povečujejo uporabno vrednost obravnavane nepremičnine in jih je plačal tožnik sam) vloženega dela, ki ga tožnik zgolj zatrjuje in ne dokazuje, ni mogoče upoštevati.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - zazidano stavbno zemljišče
Pri tem je treba v primeru, ko obveznost plačila NUSZ neposredno bremeni najemnike, upoštevati tudi, da je v nekaterih stavbah več stanovanj oziroma več poslovnih prostorov, ki jih lastnik ali lastniki oddajajo različnim najemnikom, pri čemer vsi najemniki uporabljajo isto funkcionalno zemljišče objekta, bodisi za dostop, bodisi za manipulacijo oziroma za druge namene, za katere se funkcionalno zemljišče uporablja. Če je temu tako, plačila NUSZ ni mogoče naložiti le enemu, ampak v ustreznem deležu vsem, ki ga (na podlagi najema) uporabljajo oziroma lastniku nepremičnine.
davčna izvršba - davčni dolg - odpis davčnega dolga - pogoji - pogoji za odpis - davčni zavezanec - plačnik davka
Tožnica po sklepu o izvršbi ni davčna zavezanka, saj predmet obdavčitve niso bili neposredno njeni dohodki, premoženje ali pravni posli. Iz vsebine sklepa je nesporno, da gre za osebo, ki je v postopku davčne izvršbe dolžna plačati davek kot porok. Da položaja davčnega zavezanca in plačnika davka pri odpisu dolga ne gre enačiti, izhaja tudi iz tega, da davčni zavezanec odgovarja za poravnavo celotnega davčnega dolga, medtem ko plačnik davka odgovarja za dolg le do višine vrednosti premoženja, ki ga je neodplačno oziroma po nižji ceni od tržne pridobil od dolžnika v letu oziroma po letu, v katerem je nastala davčna obveznost. Ob upoštevanju vsega navedenega sodišče povzema, da ni mogoče odpisati dolga plačnika davka, saj lahko davčni organ odpiše davčni dolg le davčnemu zavezancu.