energetika - trg električne energije - regulativni okvir - sistemski operater distribucijskega omrežja - omrežnina - akt o metodologiji za določitev omrežnine - upravičeni stroški - pravila stroke
Glede na povedano, kot izhaja tudi iz razlogov iz obrazložitve izpodbijanega akta, sodišče sodi, da v obravnavanem primeru glede na razloge, kot jih navaja toženka, ki jim sodišče sledi, da gre v primeru metodologije za pravila stroke, ki jih je toženka izdala na podlagi pooblastila EZ-1, ki ga tudi ni prekoračila. Po presoji sodišča je toženka v zadostni meri in argumentirano pojasnila razloge, zaradi katerih je v ponovnem postopku izdaje soglasja k regulativnemu okviru tožnika uporabila med drugim tudi določbo 16. člena metodologije, na katero napotuje EZ-1.
izvrševanje kazenskih sankcij - premestitev obsojenca - premestitev v prostore s strožjim režimom
Po naravi stvari je ob pravilni razlagi predpisa mogoče obsojencu zlorabo svobodnejšega režima oziroma obstoj drugih utemeljenih razlogov za premestitev v strožji režim očitati le za dejanja, storjena po tem, ko je bil v ta režim že nameščen. Citirano določbo je torej treba uporabiti, če se po premestitvi v svobodnejši režim izkaže, da obsojenec navedenih pričakovanj ne izpolnjuje.
O tožnikovi obveznosti je na podlagi tretjega odstavka 25. b člena ZKGZ z upravnim aktom odločila zbornica kot nosilec javnega pooblastila. Sodno varstvo zoper dokončne upravne akte pa se na podlagi prvega odstavka 157. člena Ustave izvaja v upravnem sporu, torej v sporu, v katerem sodišče odloča s to sodbo.
trošarine - vračilo trošarine - zahtevek za vračilo trošarine - kamnolom - gradbeništvo - delovni stroj - pogonsko gorivo za komercialni namen
Tožnik ugovarja različni obravnavi delovnih strojev, tj. bagrov, za katere se prizna pravica do vračila trošarine, na eni strani, in ostalih delovnih strojev, za katere se mu pravica do vračila zavrne. Trdi namreč, in v tem ima prav, da se v odločbi na več mestih ugotavlja, da naj bi bager kot statični stroj izvajal gradbena dela, ostali delovni stroji pa ne, čeprav izvajajo dela na istem gradbišču. Vendar pa obenem iz sobesedila razlogov toženke dovolj jasno izhaja, da je prav statičnost bagrov tisti (in edini) razlog, iz katerega se zahtevku za vračilo trošarine ugodi in ne njihova uporaba. Zato (notranjega) nasprotja v razlogih izpodbijane odločbe sodišče ne vidi, predvsem pa ne vidi, da bi bilo mogoče na tej podlagi sklepati, da so bager in tudi ostali delovni stroji dejansko opravljali gradbena dela. Statičnost je namreč po citiranih določbah ZTro-1 poseben oziroma samostojen razlog za priznanje vračila, ki se ga z delovanjem oziroma uporabo stroja v gradbeništvu ne pogojuje.
GZ člen 4, 5. Uredba o razvrščanju objektov (2018) člen 8.
ukrep gradbenega inšpektorja - enostaven objekt - pridobitev gradbenega dovoljenja - pravilna uporaba materialnega prava
Drugostopenjski organ je pravilno pojasnil, da pravnih posledic izdanega sklepa o zavrženju predloga za postavitev tipskega prostora ni mogoče enačiti s pravnimi posledicami gradbenega dovoljenja in tako tudi ne z zakonskimi določbami, po katerih gradbeno dovoljenje velja še nekaj časa tudi, če investitor ne začne graditi (takoj).
Sklep o zavrženju zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ni vsebinska, ampak procesna odločitev, s katero se ne odloča o strankini pravici ali obveznosti (v tem primeru, da sme graditi brez gradbenega dovoljenja), ampak nasprotno pomeni, da organ zahtevka sploh ni vsebinsko obravnaval. Ker ne ustvarja pravnih učinkov, se stranka na tak sklep ne more zanašati in zato v primeru spremembe predpisov, ki gradnje brez gardbenega dovoljenja ne omogočajo več, ne gre za poseg v pravno varnost.
ZTro-1 člen 93, 93/1. Pravilnik o vračilu trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen (2013) člen 1, 2, 3.
trošarina - vračilo trošarine - kamnolom - gradbena dejavnost - vračilo trošarine za energente - delovni stroj - gradbeništvo
Izraz „statičen“ iz prvega odstavka 93. člena ZTro-1 pomeni enako kot izraz „stacionaren“, ki je uporabljen v slovenskem prevodu (b) točke drugega odstavka 8. člena Direktive. Izraz „stacionaren“ pa v skladu s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika pomeni nekaj, kar je stalno na določenem mestu oziroma je vezano na lokacijo in torej trdno, nepremično oziroma fiksno povezano s tlemi (nepremični predmeti, stroji, ki se ne morejo premikati). V tem pomenu je potrebno razumeti pojem „statičen delovni stroj“ iz prvega odstavka 93. člena ZTro-1, ki po povedanem pomeni le delovne stroje, ki so dovolj trdno povezani s tlemi, da so nepremični (in niso parkirani). Delovni stroji, ki se lahko premikajo, bodisi zato, ker imajo kolesa ali se premakljivi s pomočjo drugih strojev, so premični in jih ne moremo opredeliti kot „statične (stacionarne)“ delovne stroje. Torej je „statični delovni stroj“ v smislu prvega odstavka 93. člena ZTro-1 le stroj, ki se ne premika. Delovni stroji: npr. demper, buldožer, nakladalec in valjar se lahko premikajo in tudi sicer njihova osnovna funkcija vključuje premikanje, to je nalaganje ali pa premikanje mineralnih snovi znotraj delovišča (kamnoloma). Sporni delovni stroji po predhodno navedeni razlagi tudi po presoji sodišča niso „statični (stacionarni) delovni stroji" v smislu prvega odstavka 93. člena ZTro-1.
ZMZ-1 člen 64, 64/1, 65. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
mednarodna zaščita - zahtevek za ponovno uvedbo postopka - nova dejstva in novi dokazi - nelogična in neskladne izjave - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka
Iz podatkov spisa, ki se nanaša na zadevo, sodišču ni razvidno, da bi tožena stranka, preden je opravila dokazno oceno neskladij glede okoliščin navedenega poboja, dala tožniku možnost, da jih pojasni, pri čemer s tem povezanih tožbenih navedb niti ni prerekala. Že zato je podana absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - društvo v javnem interesu - pravica do sodnega varstva - načelo sorazmernosti
Pravica do dostopa do sodišč preko brezplačne pravne pomoči ni absolutna, ampak mora ureditev brezplačne pravne pomoči v državi članici ali konkretna odločitev pristojnega organa ali sodišča o prošnji za brezplačno pravno pomoč biti takšna, da dejansko ne onemogoča ali čezmerno ne oteži uveljavljanja pravic.
ZUP v 293. členu in 156.a člen ZGO-1 res predvidevata odlog izvršbe kot sredstvo odložitve že potekajoče upravne izvršbe, vendar že vložen predlog za odlog izvršbe nima odložilnega učinka sam po sebi. Odlog namreč ne nastopi samodejno, saj ga mora izvršilni organ dovoliti, kar kaže na to, da je njegova odločitev oblikovalna.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje - predaja odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sistemske pomanjkljivosti - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja - začasna odredba
Tožnik ni izkazal, da ko bo predan Hrvaški kot prosilec za mednarodno zaščito, da ga bo Hrvaška nezakonito vrnila v Bosno in Hercegovino, saj ni dokazal, da naj bi Hrvaška tako ravnala s tistimi osebami, ki so vrnjene v Republiko Hrvaško kot prosilci za mednarodno zaščito v Republiki Hrvaški, ki na konec azilnega postopka na Hrvaškem niso počakali.
Sodišče se sicer strinja s tožbenimi navedbami, da država prosilca ne sme predati drugi državi, če obstajajo tehtni razlogi za prepričanje, da obstaja dejanska nevarnost, da bo prosilec izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ravnanju, vendar pa v konkretnem primeru taka dejanska nevarnost ni bila izkazana, saj tožnik na ravnanje hrvaških oblasti v azilnem domu v Zagrebu ni imel pripomb.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
Po presoji sodišča je toženka podrobno analizirala vsebino sodbe, ki jo želi tožnik izpodbijati, in dodala presojo, da se s tožnikovimi razlogi, zaradi katerih namerava vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, ne strinja in da je iz teh razlogov sodba Višjega sodišča pravilna in zakonita. Kot izhaja iz gornje obrazložitve, ZBPP toženki ne daje pooblastila za tako podrobno vsebinsko presojo zadeve. Organ za BPP ne more zavrniti dodelitve BPP iz razlogov po 24. členu ZBPP, če se strinja z odločitvijo, ki jo želi prosilec za BPP izpodbijati, temveč mora določno navesti okoliščino, iz katere po njegovi presoji izhaja, da tožnik že na prvi pogled, torej očitno oziroma brez vsebinske presoje razlogov izpodbijane odločitve, nima možnosti za uspeh. Toženka take okoliščine v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla, niti o njenem obstoju ni mogoče sklepati vsaj posredno.
ZOro-1 člen 3, 8, 8/4, 26, 26/2, 37, 37/1. Pravilnik za izvajanje Zakona o orožju (2005) člen 17, 17/2. Pravilnik o tehničnih pogojih varovanja prostorov, kjer se nahaja orožje, redu na strelišču in pogojih za izvajanje streljanja (2001) člen 4. ZPSto-2 člen 48, 48/1, 48/1-6.
inšpekcijski ukrep - orožje - zračna puška - nadzor nad orožjem - poštna pošiljka - načelo sorazmernosti
Zračna puška je glede na zakonske določbe orožje. Za bistvene sestavne dele orožja veljajo enaka pravila kot za orožje.
Ker ZOro-1 zračno orožje (katerokoli) obravnava kot orožje oziroma pri tem ne določa izjem glede njegovega pošiljanja po pošti, je pri rokovanju z njim potrebno upoštevati vse določbe ZOro-1. Prepoved pošiljanja orožja po pošti torej velja za vse kategorije orožja iz 3. člena ZOro-1, ne glede na razlog pošiljanja ali prejemnika. Uporaba več določb skupaj daje podlago za zaključek, da orožja ni mogoče pošiljati po pošti ter da prevoza orožja in streliva v imenu tožnika ne more opravljati kdor koli oziroma da je to dovoljeno le določenim osebam.
ZTuj-2 člen 76, 76/1, 76/3, 85. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 15, 15/1, 15/2.
tujci - omejitev gibanja tujcu - direktiva o vračanju - nezakonito prebivanje v rs - nastanitev v centru za tujce - nevarnost pobega - nujnost in sorazmernost ukrepa - neobrazložena odločba - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Pridržanje tujca upravičeno samo, če uporaba milejših prisilnih ukrepov ni zadostna. Zato mora policija, upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera, vedno presoditi tudi sorazmernost izrečenega ukrepa, takšna presoja pa mora biti v odločbi o pridržanju ustrezno obrazložena, opravljena pa mora biti tudi brez posebne prošnje tujca. Obrazložitev izpodbijane odločbe je pomanjkljiva že zato, ker v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni vsebovana presoja sorazmernosti izrečenega ukrepa oziroma niso navedeni konkretni razlogi, zaradi katerih je mogoče šteti, da je izrek takega ukrepa v tožnikovem utemeljen glede na individualne konkretne okoliščine na strani samega tožnika ter da je tak ukrep v tožnikovem primeru tudi nujen in sorazmeren v ožjem pomenu te besede.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 3/3, 5, 18, 18/1, 18/1-b, 20, 20/5. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja prosilca odgovorni državi članici - pravica do izjave - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja - Republika Hrvaška - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - začasna odredba
Res je, da tožena stranka tožnika ni seznanila, da se je Hrvaška v svojem odgovoru izrecno sklicevala na peti odstavek 20. člena Uredbe Dublin III, vendar to na odločitev v zvezi s predajo tožnika nima vpliva. Odločilno v tej zadevi namreč je, ali je bil tožnik seznanjen z dejstvom, da je Hrvaška prevzela odgovornost, in ali je imel možnost izpodbiti domnevo, da ima Hrvaška vzpostavljene minimalne standarde na področju mednarodne zaščite in se zato lahko šteje za varno državo za državljane tretjih držav.
Tožnikove izjave ne izkazujejo obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev na Hrvaškem.
COVID-19 - izpad dohodka - nadomestilo - nova dejstva in dokazi v ponovljenem postopku
Sodišče sodi, ker gre pri uveljavljanju zahtevka za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije covida-19 za postopek, ki je usmerjen v oblikovanje novega, bodočega pravnega razmerja, da bi moral prvostopenjski organ pri svoji odločitvi upoštevati tudi (nova) dejstva, ki so bila ob izdaji izpodbijane odločbe. To pomeni, da je toženka, ker v ponovnem postopku ni upoštevala oziroma presojala tožnikovih navedb, da se mesečnemu temeljnemu dohodku odpoveduje oziroma da ga je vrnil (sicer po izdaji odpravljene odločbe z dne 12. 6. 2020), kot zatrjuje tudi v tožbi (in česar toženka ne osporava), kršila določbo prvega odstavka 138. člena ZUP.
neposredna plačila v kmetijstvu - pritožba - molk organa
Iz povzete vsebine pritožbe je torej nedvomno razvidno, da je tožnik tudi navedel, da je podal vlogo za aktiviranje in izplačilo plačilnih pravic, vključno z zeleno komponento, ter kot zaključno predlagal, da se zadeva odstopi drugostopenjskemu organu, ki naj njegovemu zahtevku ugodi. Tudi po oceni sodišča je tožnikove navedbe v tem delu v pritožbi šteti kot pritožbo, ker prvostopenjski organ ni odločil o tožnikovem zahtevku za izplačilo plačilnih pravic, vključno z zeleno komponento, upoštevajoč pritožbeni predlog pa tudi, da je predlagal drugostopenjskemu organu ugoditev zahtevku. Ker pa tožnik v vlogi tega zahtevka sploh ni podal, je drugostopenjski organ pravilno presodil, da tožnik uveljavlja molk organa v tem delu in posledično tudi pravilno odločil, da pritožba zaradi molka organa ni utemeljena, ker molk organa sploh ni nastopil.
gradbeno dovoljenje - glavna obravnava - zavrnitev dokaznih predlogov
Sodišče se strinja s toženo stranko, da je gradnja skladna z določbami odloka o zazidalnem načrtu ter ZGO-1, da je investitor izkazal pravico graditi, da projektant izpolnjuje pogoje za projektanta, odgovorni projektanti pa pogoje za odgovorne projektante v smislu določb ZGO-1, da so pridobljena vsa predpisana soglasja, da ima PGD vse sestavine, da so poravnane vse z zakonom določene dajatve in prispevki ter da so izpolnjeni vsi pogoji, kot jih določa ZGO-1 v 66. členu ter da je organ upošteval vsa navodila drugostopenjskega organa ob vrnitvi zadeve v ponovni postopek. Ker so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ugovori tožnikov pa so nedovoljeni oz. neutemljeni, sodišče ugotavlja, da je tožena stranka pravilno in zakonito izdala izpodbijani upravni akt (gradbeno dovoljenje).
Glede pravice do izjave na splošno v postopkih odločanja o brezplačni pravni pomoči mora pristojni organ za brezplačno pravno pomoč subsidiarno uporabljati določila ZUP o zagotavljanju možnosti stranki, da se pred izdajo odločbe izjavi o sporni okoliščini glede izgleda za uspeh oziroma glede datuma vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč, ker gre za dejstvo oziroma okoliščino, ki je pomembna za odločitev.
odvzem orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - kaznivo dejanje - nevarnost za javni red in mir - ničnost upravnega akta
Direktive (EU) 2017/853 v (b) točki prvega odstavka 5. člena ni mogoče razumeti tako, da se kot omenjena nevarnost šteje le obsodba za nasilno naklepno kaznivo dejanje temveč, da je ta nevarnost podana vedno, kadar je posestnik orožja obsojen zaradi takšnega dejanja.
Tožnik orožje legalno poseduje že najmanj 10 let, je dolgoletni lovec in ima v orožnem listu za lov registrirane štiri kose orožja. Glede na to bi mu morala biti pravila pravilnega in skrbnega ravnanja z orožjem dobro poznana. Zavedati bi se moral, da prepovedanega orožja in orožja brez orožnega lista ni dovoljeno imeti v posesti. Čeprav ga je prvostopenjski organ seznanil s pogoji za pridobitev dovoljenja za zbiranje orožja, pred odhodom v tujino ni zagotovil ustreznega prostora za orožje. Njegovo pojasnilo, da za to ni imel časa, ker je za pol leta službeno odšel v Ameriko, ni sprejemljivo.