priznanje statusa stranskega udeleženca - postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov
Tudi v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za napravo iz 82. člena ZVO-1 je treba glede vprašanja, kdo so stranke v njem, uporabiti določbo 73. člena ZVO-1.
zaposlovanje - preprečevanje zaposlovanja in dela na črno - kratkotrajno delo - zunajzakonski partner
Po določbi 12. člena ZZZDR ima zunajzakonska zveza pod pogoji, ki jih določa ta zakon, za partnerja enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo. Navedena izenačitev se torej nanaša le na pravne posledice (pravice in obveznosti) po tem zakonu, torej po ZZZDR. Na drugih področjih ima zunajzakonska skupnost pravne posledice le, če zakon tako določa. Drugemu zakonu je torej prepuščeno, da določi, ali zunajzakonska skupnost pravne posledice na pravnem področju, ki ga ureja, ima in kakšne so. ZPDZC pa v 12.a členu zunajzakonskega partnerja med osebami, ki so upravičene do opravljanja kratkotrajnega dela, ne našteva.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov z dejanskim stanjem v naravi - obvestilo pristojne območne geodetske uprave - dopustnost pritožbe zoper obvestilo
Za uskladitev podatkov v zemljiškem katastru z dejanskim stanjem v naravi je bil izdelan nov elaborat, ki je omogočil vnos sprememb meje, določene v sodnem postopku, v državni koordinatni sistem, zato je obvestilo, ki vsebuje tudi izris urejene meje, po svoji vsebini odločba, zoper katero je dopustna pritožba, saj je strankam potrebno zagotoviti pravno varstvo ne glede na to, da je bila meja sodno določena, upoštevaje to, da je bila evidentirana v državnem koordinatnem sistemu in bi lahko pri izdelavi tega elaborata prišlo do napak.
turistična taksa - izvirna pristojnost občine - rok za uskladitev splošnih aktov
Turistična taksa je opredeljena kot namenski vir financiranja spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja (občine), zato ne more biti dvoma o tem, da gre pri uvedbi in obračunavanju turistične takse za izvirno pristojnost občine v smislu 67. člena ZLS.
Prekoračitev roka iz 50. člena ZSRT ne vpliva na veljavnost Odloka, saj gre za instrukcijski rok.
cesta - prekomerna uporaba ceste - sanacija poškodb ceste - začasna odločba
Tožeča stranka v času izdaje izpodbijane začasne odločbe z gradnjo še ni zaključila, zato inšpektor ni mogel ugotoviti, kakšno bo končno stanje poškodb lokalne ceste in v kolikšni meri bo potrebna sanacija le-te. Zato je tožeči stranki pravilno izdal začasno odločbo, s katero ji je naložil, da zaradi bodoče sanacije poškodb ceste, do katerih je prišlo na relaciji, ki je bila določena z dovoljenjem za čezmerno in prekomerno uporabo občinske ceste, založi denarna sredstva, potrebna za sanacijo le-te.
vrnitev v prejšnje stanje - očitna pomota - subjektivna okoliščina
Iz določbe 3. odstavka 103. člena ZUP izhaja, da je kot pravno relevantno mogoče šteti le očitno strankino pomoto oziroma kadar ta opravlja dejanja v postopku po pooblaščencu, njegovo očitno pomoto, ne pa tudi očitne pomote, ki jo je mogoče pripisati tretji osebi.
Navadnega pošiljanja zato v tem primeru ni mogoče pripisati očitni pomoti sicer tretje osebe (poštnega delavca), saj je bila podlaga zanj okoliščina, da poštna pošiljka ni bila vpisana v popis oddanih pošiljk, ki so bile nato poslane priporočeno.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 29, 29/3.
odpis davčnega dolga - družinski člani - zakonec - obstoj skupnega gospodinjstva - dokazno breme
ZDavP-2 v 101. členu družinskih članov ne opredeljuje. Opredeli jih Pravilnik: v pogledu oseb, ki živijo z zavezancem v zakonski zvezi, ni povsem jasen in ga je mogoče razumeti (tudi) tako, da že obstoj zakonske zveze, brez obstoja skupnega gospodinjstva, zadostuje za opredelitev zakonca kot zavezančevega družinskega člana.
Odkup lastnega poslovnega deleža se, ne le z vidika davčne obravnave, temveč tudi z vidika strokovnih standardov računovodenja (SRS), v prihodkih in odhodkih ne odraža in torej ne sodi v okvir pridobitne dejavnosti. Tožniku s to naložbo neposredno povezani stroški utemeljeno niso priznani na podlagi določb 11. člena ZDDPO v povezavi s SRS 8 in 3. Ker naložba ne prinaša dividend (prihodkov), pa odhodkov, vezanih na nakup lastnega deleža, ni mogoče davčno priznati tudi na podlagi 12. člena ZDDPO.
Kateri stroški so reprezentančni, določa 24. člen ZDDPO. Med navedene stroške se vštevajo tudi stroški nabave blaga in storitev za reprezentančne namene.
Stališče tožnika, da bi morale biti zavarovalne premije, ki jih je plačeval skladno s sklenjenimi pogodbami o zaposlitvi, davčno obravnavane kot (v naravi izplačana) plača, ni utemeljeno. Gre za ugodnost, v zvezi s katero se odhodki davčno ne priznajo. Tožnikovo stališče pa je tudi neskladno z ZDR (126. člen), po katerem se plača lahko izplačuje izključno v denarni obliki.
Odločitev za prodajo rabljene opreme z izgubo je sicer res poslovna odločitev tožnika, vendar pa se izguba, če upravičenost takšne prodaje ni ustrezno izkazana, davčno ne prizna.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - komunalna opremljenost zemljišča - opremljenost območja z vodovodnim omrežjem - nezakonitost odloka
Ker ni dovolj razjasnjeno in obrazloženo, ali je območje, kjer se nahaja zadevna cona, opremljeno z javnim vodovodnim omrežjem tako, kot se to zahteva po določbah 58. člena ZSZ/84, je bilo treba izpodbijano odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča odpraviti.
Odlok ne vsebuje meril, po katerih so posamezna območja uvrščena v posamezne cone, zato ni mogoče preveriti pravilnosti njihove razvrstitve niti pravilnosti razvrstitve tožnika v zadevno II. cono po Odloku. To pa pomeni, da je Odlok z ozirom na zakonske zahteve pomanjkljiv v bistvenem in da je zato, ker manjkajo ustrezna merila, v nasprotju z zakonom, saj je komunalna opremljenost zemljišča po ZSZ/84 eden ključnih kriterijev pri določanju višine nadomestila.
Določba 152. člena ZUP ne rešuje vprašanja, ali je podlaga za odločanje drugega organa dokončna ali pravnomočna odločba, s katero je odločeno o predhodnem vprašanju. Po presoji sodišča je treba to določbo razlagati tako, da je podlaga za odločanje drugega organa upravna odločba, ki ji zakon priznava pravni učinek. ZDKG sicer ne določa, v katerem stadiju postopka pridobi pravni učinek odločbo o tem, ali se kmetija šteje za zaščiteno (peti odstavek 4. člena ZDKG), ampak je to vprašanje treba reševati ob upoštevanju določb ZUP. Po prvem odstavku 224. člena ZUP materialnopravni učinki odločbe, izdane v upravnem postopku, nastopijo z njeno dokončnostjo.
ZPNačrt člen 109. SPZ člen 226, 227, 227/2, 229. ZZK člen 6, 13, 13/1, 13/1-4, 14, 14/2, 14/3, 63, 112, 112/3. EZ člen 19, 59, 59/3. ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 93/3, 95, 95/2, 98, 100, 100/3, 102, 102/1, 104, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/2, 110/6, 110/7, 110/9.
razlastitev - omejitev lastninske pravice - služnost v javnem interesu
Služnost v javno korist se personificira v osebi, ki opravlja dejavnost, katere sestavni del je javna korist. Javna korist ni izkazana že na podlagi zakona.
Služnost nima zakonsko določene vsebine, zato jo je treba v izreku odločbe definirati. Postopek ustanovitve služnosti je dvofazni postopek.