• Najdi
  • 1
  • od 50
  • >
  • >>
  • 1.
    VSRS Sodba I Ips 11622/2025
    22.10.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSRS000980
    KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2. ZKP člen 364, 364/8.
    odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - obteževalne okoliščine - zakonski znaki kaznivega dejanja
    • Sodišče okoliščin, ki predstavljajo zakonske znake določenega kaznivega dejanja, praviloma ne sme upoštevati kot obteževalnih okoliščin pri odmeri kazenske sankcije, razen če po svoji intenzivnosti, obsegu ali posledicah presegajo običajen način izvršitve kaznivega dejanja te vrste. Kdaj gre za takšne okoliščine, je odvisno od vsakega posameznega primera, sodišče pa je dolžno v razlogih sodbe vselej razločno pojasniti, katere okoliščine je upoštevalo pri odmeri kazni.

  • 2.
    VSRS Sklep I Kr 91593/2010
    21.10.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSRS000982
    ZKP člen 35, 35/1.
    prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti

    Z očitkom, da razlogi vseh predodelitev niso razvidni iz spisa, da je zadevo že obravnavalo več sodnikov, od katerih so nekateri sedaj višji sodniki Višjega sodišča v Ljubljani in izraženim dvomom v nepristranskost sodišča, predlagatelj ne podaja razlogov, ki bi bili upoštevni pri presoji videza nepristranskosti sojenja pred navedenim prvostopenjskim sodiščem kot celoto. Ustrezen strokovni nadzor nad delovanjem in poslovanjem posameznega sodišča je v domeni sodne uprave in takšni očitki ne morejo predstavljati tehtnih razlogov za prenos krajevne pristojnosti posameznega sodišča.

  • 3.
    VSRS Sodba I Ips 11301/2022
    19.10.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSRS000979
    KZ-1 člen 116, 116-2, 116-4. ZKP člen 203, 203/3.
    umor - zakonski znaki kaznivega dejanja - analogija znotraj pravnega pravila (analogia intra legem) - obarvan naklep - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - brezplačna pravna pomoč - pravica do obrambe z zagovornikom

    Primerom v 2. točki 116. člena KZ-1 je skupen obarvan naklep. Gre za storilčev nasilen odziv na poprejšnje dejanje žrtve, ki ga je ta izvedla v okviru predkazenskega postopka ali v sodnem postopku. Ko gre za storilčev nasilni odziv na dejanje žrtve v sodnem postopku, zakonsko besedilo ponuja ponazoritvene primere: ovadbe, pričanja, predlagalnih aktov ali ravnanj državnih tožilcev ter besedno zvezo "zaradi postopka ali odločitve sodnikov".

    Zakonska inkriminacija "zaradi postopka in odločitve sodnika" zahteva obstoj neposredne vzročne zveze med sodnim postopkom, odločitvijo sodnika in storilčevim ravnanjem. Storilčev naklep je zaradi konkretnega postopka in odločitve posebej spodbujen in obarvan v smeri preprečitve delovanja pravne države.

    Obsojenec se je zoperstavil pomočnikoma izvršitelja, ki sta v okviru svoje zaposlitve pri sodnem izvršitelju in pooblastil kot pomočnika izvršitelja, na podlagi določbe 294.b člena ZIZ izvrševala sklep sodišča, torej izvrševala dejanje, ki je bilo del sodnega postopka in odločitve sodnika v izvršilni zadevi ter delovala v imenu in na račun izvršitelja (294.b člen ZIZ) torej sta v uradnem postopku imela pooblastilo za izvajanje uradnega dejanja. Obsojeni pa jima je z odvzemom življenja to preprečil. Iz dejanskega opisa obsojencu očitanega kaznivega dejanja izhaja vzročna zveza med postopkom in odločitvijo sodnika, objektom napada (pomočnikoma sodnega izvršitelja) in storilčevim ravnanjem. Navedena je zakonska podlaga, v okviru katere sta pomočnika sodnega izvršitelja nastopala v imenu in na račun le-tega, ki je izvrševal odločbo sodišča.

    Ko sodišče obsojencu postavi zagovornika po uradni dolžnosti, postavitev zagovornika na podlagi ZBPP ni mogoča, ker je obsojenčeva pravica do zagovornika že konzumirana v postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti. V tem primeru si obsojenec lahko izbere drugega zagovornika samo s pooblastilom.

  • 4.
    VSRS Sodba XI Ips 58648/2026
    14.10.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSRS000982
    ZKP člen 201, 201/1-1, 371, 371/1-11.
    odreditev pripora - neogibna potrebnost pripora - milejši ukrep - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov - zavrnitev predloga za uporabo milejših ukrepov - konkretizacija predloga
    • Vložnik v okviru svojega predloga o izreku varščine na nobeni točki postopka ni navedel konkretnih okoliščin (navedel ni niti višine predlagane varščine), ki bi od sodišča zahtevale podrobnejšo presojo o tem omejevalnem ukrepu oziroma bi mu takšno presojo sploh omogočale.

  • 5.
    VSRS Sodba XI Ips 52114/2026
    7.10.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSRS000980
    ZKP člen 355, 355/1.
    odreditev pripora - okoliščine, ki kažejo na begosumnost - dejstva in dokazi

    Preiskovalna sodnica je neogibno potrebnost odrejenega pripora v pisno izdelanem sklepu podprla z okoliščino, da je obdolženec po odreditvi pripora pobegnil skozi okno sodišča in so ga policisti izsledili in prijeli v reki Savi.

    Vložnik ima prav v delu, v katerem posredno zatrjuje kršitev prvega odstavka 355. člena ZKP, saj so lahko predmet sodne odločitve le dejstva in dokazi, ki jih je sodišče pred odločitvijo pretreslo. Sklep o odreditvi pripora tako ne more temeljiti na okoliščinah, ki sodišču v času odločanja o odreditvi pripora niso bile znane.

  • 6.
    VSRS Sodba XI Ips 57960/2026
    30.9.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSRS000974
    ZNUZJV člen 12. KZ-1 člen 204, 204/1, 205. ZKP člen 395, 395/1.
    odreditev pripora - tatvina - pravica do pritožbe - razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem - opredelitev do navedb v pritožbi

    Do pritožbenih očitkov, da gre v obravnavanem primeru zgolj za prekršek po ZNUZJV se zunajobravnavni senat ni opredelil. Teh očitkov ni mogoče označiti za očitno neutemeljene ali nerelevantne, upoštevaje stališče Vrhovnega sodišča, da je med zakonskimi znaki prekrška tatvine po 12. členu ZNUZJV in zakonskimi znaki kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 podan popolni normativni stek v primeru, ko je storilec ukradel stvar majhne vrednosti, pa mu ni šlo za to, da ukrade stvar majhne vrednosti oziroma je bilo pri storitvi kaznivega dejanja indiferenten do vrednosti ukradene stvari. Od njihove presoje je torej odvisna uvrstitev opisanega obdolženkinega ravnanja v prekršek ali kaznivo dejanje in posledično presoja dovoljenosti odrejenega pripora.

  • 7.
    VSRS Sklep I Kr 72180/2023
    23.9.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSRS000976
    ZKP člen 19, 19/1, 26, 26/1, 26/3.
    spor o krajevni pristojnosti - začetek kazenskega postopka - kraj izvršitve kaznivega dejanja - ustalitev krajevne pristojnosti

    Ker naj bi bilo v obravnavanem primeru kaznivo dejanje storjeno na območju različnih sodišč, je v skladu z določbo tretjega odstavka 26. člena ZKP za sojenje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Novem mestu. Pred tem sodiščem je bila namreč z vložitvijo obtožnega predloga zahtevana uvedba kazenskega postopka, Okrajno sodišče v Novem mestu pa je na njegovi podlagi izdalo sodbo o kaznovalnem nalogu, ki je bil s sklepom istega sodišča (zaradi vloženega ugovora obdolženčeve zagovornice) razveljavljena.

  • 8.
    VSRS Sodba XI Ips 31104/2026
    16.9.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSRS000973
    ZKP člen 202, 202/4. URS člen 25.
    pripor - pravnomočnost sklepa o odreditvi pripora - postopek s pritožbo - odločanje o pritožbi - dopolnitev pritožbe

    Glede na to, da je obdolženčeva zagovornica dopolnitev pritožbe v spis vložila na dan odločanja zunajobravnavnega senata, slednji pa o njej ni vsebinsko odločil, je izpodbijani sklep obremenjen s kršitvijo obdolženčeve ustavne pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS) in s tem tudi z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP, ki je po svoji naravi vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa.

  • 9.
    VSRS Sodba I Ips 71667/2024
    10.9.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSRS000973
    ZKP člen 214, 214/1, 216, 216/3, 216/7.
    kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - nedovoljeni dokazi - hišna preiskava - navzočnost prič pri hišni preiskavi

    Namen navzočnosti solemnitetnih prič je v tem, da nadzorujeta, da so bili predmeti dejansko najdeni pri hišni preiskavi oziroma posledično, da niso bili podtaknjeni. Za izpolnjenost tega namena morata biti priči navzoči na način, da lahko vršita nadzor nad integriteto preiskave, torej da najdeni predmeti in sledi niso mogli biti podtaknjeni. Takšna presoja je odvisna od okoliščin konkretnega primera.

  • 10.
    VSRS Sodba I Ips 37843/2018
    10.9.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSRS000969
    ZKP člen 218.
    hišna preiskava - osredotočenost suma - privolitev - vstop v stanovanje

    Iz utrjene (ustavno) sodne prakse in pravne dogmatike je razvidno, da se kazenski postopek zoper osumljenca dejansko začne tisti trenutek, ko je policijsko preiskovanje osredotočeno, zožano proti enemu možnemu storilcu, tako, da policija te osebe ne obravnava več kot občana, ki lahko da kakšno koristno informacijo o kaznivem dejanju ali storilcu, temveč kot domnevnega storilca tega kaznivega dejanja.

    Ustava v določbi 29. člena pouka, ki ga je policija dolžna dati osebi, na katero je osredotočen sum storitve kaznivega dejanja, ne našteva po točkah, vendar je iz vsebine navedene določbe jasno razvidno, da mora biti osebi, zoper katero je kazenski sum že osredotočen, učinkovito zagotovljeno najmanj, da se lahko brani sama ali z zagovornikom, da ima realno možnost priprave obrambe, da ni dolžna ničesar izjaviti zoper sebe ali svoje bližnje in ni dolžna priznati krivde, ter da je njena odločitev o sodelovanju z organi pregona zavestna, razumna in prostovoljna.

    Agenti države torej lahko vstopijo v tuje prostore oziroma jih preiščejo tudi v primeru privolitve imetnika teh prostorov. Iz Ustave namreč ne izhaja prepoved, da se tisti, v katerega prostore se bo vstopilo oziroma pri katerem se bo opravila preiskava, svoji pravici do nedotakljivosti stanovanja in drugih prostorov ne bi smel odpovedati. Vendar pa v praksi privolitev za vstop v stanovanje oziroma druge prostore in oprava preiskave prinaša številne dileme.

    Temeljni pogoj za prostovoljnost osumljenčeve odločitve je torej njegova seznanjenost s pravicami, ki mu gredo. Brez pouka o posledicah pristanka je namreč odpoved pravicam lahko zgolj posledica neznanja, trenutne prestrašenosti oziroma podrejenosti v razmerju do policije in neinformiranosti o njenih posledicah, ne pa izraz osumljenčeve proste oziroma svobodne volje. Golo, to je formalno soglasje osumljenca za vstop v prostore ali opravo preiskave, torej ne zadošča, če osumljenec pred tem ni bil seznanjen, čemu se odpoveduje.

  • 11.
    VSRS Sklep VI Kr 24080/2018
    9.9.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSRS000970
    ZKP člen 421, 421/6, 423, 423/5.
    predlog - prekinitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe - druga odločba - zavrženje predloga
    • Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vložena zoper t. i. drugo odločbo, ne pa zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, po pravnomočnosti sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru II K 24080/2018 z dne 30. 7. 2026 pa obsojenec niti nima več pravnega interesa za vztrajanje pri predlogu za prekinitev izvršitve izpodbijane pravnomočne sodbe. Posledično je sodišče predlog za odložitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe, podan v zahtevi za varstvo zakonitosti, zavrglo.

  • 12.
    VSRS Sklep VI Kr 7572/2018
    9.9.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSRS000970
    ZKP člen 421, 421/6, 423, 423/5.
    predlog - odložitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe - delna ugoditev predlogu - nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom
    • V primeru hišnega zapora obseg in kvaliteta prikrajšanja osebne svobode posameznika kot tudi nepovratne daljnosežne posledice za posameznika ne dosegajo enake intenzitete kot v primeru prestajanja kazni zapora v zavodu. V kolikor bo sklep Okrožnega sodišča v Mariboru V Kr 7572/2018 z dne 9. 6. 2026 postal pravnomočen, bo s tem že preprečen popoln odvzem prostosti obsojencu in posledično tudi morebiten nastanek nepovratnih škodljivih posledic zanj zaradi prestajanja zaporne kazni v zavodu. Iz tega razloga je Vrhovno sodišče predlogu le delno ugodilo in izvršitev pravnomočne sodbe za obsojenca odložilo do pravnomočnosti navedenega sklepa.

  • 13.
    VSRS Sklep II Kr 85077/2025
    3.9.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSRS000967
    ZKP člen 205, 205/2, 205/3.
    podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - upravičen predlagatelj - predlog državnega tožilca za podaljšanje pripora - predlog preiskovalnega sodnika za podaljšanje pripora - nedovoljen predlog

    Ker je po drugem odstavku 205. člena ZKP upravičeni predlagatelj za podaljšanje pripora le državni tožilec, je Vrhovno sodišče predlog preiskovalne sodnice v delu, ki nedovoljeno presega pojasnilo iz tretjega odstavka 205. člena ZKP, po drugem odstavku 423. člena v zvezi z drugim odstavkom 422. člena ZKP, zavrglo.

  • 14.
    VSRS Sklep I Ips 11635/2019
    3.9.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSRS000967
    ZKP člen 420, 420/1.
    kaznivo dejanje goljufije - druga odločba - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - sklep o stroških - pravnomočna sodna odločba - pravnomočno končan kazenski postopek - delna razveljavitev sodbe

    V obravnavani zadevi kazenski postopek še ni pravnomočno končan, saj je bila pravnomočna sodba delno razveljavljena glede kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. V tem delu kazenski postopek še teče. Med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, se sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti le zoper v četrtem odstavku 420. člena ZKP določene odločbe o priporu. V vseh drugih primerih je pred pravnomočnim končanjem postopka zahteva za varstvo zakonitosti zoper t.i. druge odločbe izključena.

  • 15.
    VSRS Sodba I Ips 89947/2024
    3.9.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSRS000963
    ZKP člen 16, 16/3, 17. URS člen 29, 29/1, 29/1-3.
    pravica do izvajanja dokazov - izvedba dokaza
    • Pravica do izvajanja dokazov obdolžencu v kazenskem postopku ne zagotavlja uspeha izida dokazovanja, temveč jamči samo izvedbo dokaza v primeru, ko sodišče dokaznemu predlogu ugodi.

  • 16.
    VSRS Sodba XI Ips 91864/2025
    27.8.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSRS000963
    ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 205, 205/2, 371, 371/1-11.
    sklicevanje na predhodne odločbe o priporu - nova dejstva in dokazi - zagovor obdolženca - opredelitev do zagovora
    • Vrhovno sodišče je ob sklicevanju na predhodne pravnomočne odločitve in ob odsotnosti dokaznih novot v izpodbijanem sklepu zanesljivo zaključilo, da s strani zagovornika izpostavljene izpovedbe prič utemeljenega suma v ničemer niso omajale. Vložnik ne more uspeti niti z zatrjevanji, da se sodišče v izpodbijanem sklepu ni izrecno opredelilo do zagovora obdolženca, saj v primeru, ko se Vrhovno sodišče v fazi podaljšanja pripora sklicuje na predhodno pravnomočno zavzeta stališča v sklepih, v katerih je bil zagovor obsojenca upoštevan, takšna posebna opredelitev ni potrebna.

  • 17.
    VSRS Sklep I Ips 31315/2026
    27.8.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSRS000963
    ZKP člen 423, 423/2, 420. ZSKZDČEU-1 člen 23.
    evropski nalog za prijetje in predajo - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje
    • V sodni praksi Vrhovnega sodišča je ustaljeno stališče, da zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne sklepe o predaji na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo ni dovoljena. Določba 23. člena ZSKZDČEU-1 namreč celovito ureja sistem pravnih sredstev zoper odločbe o dovoljenosti predaje brez soglasja zahtevane osebe, pri čemer se določila ZKP uporabljajo subsidiarno, torej le glede vprašanj, ki v ZSKZDČEU-1 niso posebej urejena. V tem zakonu ni predvidena niti smiselna uporaba določb 420. člena ZKP, ki tudi sicer - ob upoštevanju že sprejetega stališča, da je treba določbe o dostopu do Vrhovnega sodišča z zahtevo za varstvo zakonitosti razlagati ozko - v tem primeru ni mogoča.

  • 18.
    VSRS Sklep I Ips 42209/2022
    27.8.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSRS000963
    ZKP člen 69, 69/2, 451, 451/2.
    postopek proti mladoletnikom - zagovornik - priča - funkcija prič - procesni položaj zagovornika - izključujočnost - prepoved opravljanja funkcije - upravičenec za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
    • Funkcija zagovornika se v kazenskem postopku praviloma izključuje s funkcijo priče, pri čemer se ta prepoved nanaša na vse faze kazenskega postopka, vključno s postopkom z izrednimi pravnimi sredstvi. Navedeno pravilo se uporablja tudi v postopku proti mladoletniku.

  • 19.
    VSRS Sklep VI Kr 7727/2019
    26.8.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSRS000967
    ZKP člen 421, 421/6, 423, 423/5.
    predlog - odložitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zavrnitev predloga - očitno neutemeljena zahteva
    • Senat je ocenil, da je zahteva za varstvo zakonitosti očitno neutemeljena, posledično pa na podlagi petega odstavka 423. člena ZKP odločil, da se predlog za odložitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe zavrne.

  • 20.
    VSRS Sklep V Kr 19/2026
    26.8.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSRS000972
    ZKP člen 37, 37/1. ZP-1 člen 77, 77/1, 78. ZPDZC-1 člen 21, 21/6.
    spor o pristojnosti - delo na črno - spletna stran - dostop do spletne strani - registracija dejavnosti - opustitev registracije - krajevna pristojnost sodišča - opis prekrška - vezanost na opis dejanja - kraj storitve prekrška
    • Iz dejanskega opisa prekrška - na katerega je Vrhovno sodišče vezano in v tej fazi ne presoja njegove pravilnosti - je na podlagi izrecne navedbe v opisu mogoče prepoznati, da je storilka očitani prekršek izvršila v Ljubljani in torej ne gre za situacijo, ko kraj izvršitve prekrška ne bi bil znan in bi bilo treba uporabiti določbo 78. člena ZP-1. Glede na navedeno je skladno z določbo prvega odstavka 77. člena ZP-1 za odločanje v obravnavani zadevi pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

  • 1
  • od 50
  • >
  • >>