ZKP člen 371, 371/2, 395, 395/1.. URS člen 22, 25, 29, 29-3.
pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do pritožbe - standard obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje
Procesni standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje je drugačen oziroma nižji kot standard obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje, med drugim tudi iz razloga smotrnosti. Ni nujno, da se sodišče druge stopnje vselej izrecno opredeli do pritožbenih navedb. Prav tako ni treba, da ponavlja argumente prvostopenjske sodbe, če se z njimi strinja. Standardu obrazložitve sodišče druge stopnje zadosti tudi, če iz razlogov sodbe izhaja, da se je z njimi seznanilo oziroma jih ni prezrlo. Ni dolžno odgovarjati na posplošene pritožbene navedbe, ki jih ni mogoče preizkusiti, ter na navedbe, ki niso relevantne in so očitno neutemeljene.
Pri odločanju o dokaznem predlogu mora sodišče upoštevati merila, ki jih je ustaljena (ustavno) sodna praksa postavila za odločanje o predlogu v smislu 3. alineje 29. člena Ustave RS: 1. glede na načelo proste presoje dokazov sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost; 2. sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlagata stranki; 3. predlagani dokazi morajo biti materialnopravno relevantni; 4. pravno relevantnost predlaganega dokaza mora stranka utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti in 5. v dvomu je šteti vsak dokazni predlog obrambe v korist obdolženca in ga mora sodišče izvesti, razen, če je očitno, da ne more biti uspešen.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - poročilo tajnega policijskega sodelavca kot dokaz - pravica do zaslišanja obremenilnih in razbremenilnih prič - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - načelo materialne resnice
Če sodišče v kazenskem postopku uporabi obremenilne dokaze (kar je v konkretnem primeru storilo z uporabo poročila tajnega delavca) in tak dokaz dopusti, mora v skladu z ustaljeno sodno prakso obrambi omogočiti, da v zvezi s temi izjavami zaslišuje njenega avtorja. Kadar obdolženec v postopku ni mogel uveljaviti svoje pravice do zaslišanja obremenilnih prič, se obsodba ne sme izključno ali v odločilni meri opreti na njihove izjave. Za dokaz, ki je v pomembni meri podlaga za obsodbo, gre tudi takrat, kadar sodišče presoja druge dokaze predvsem z vidika, ali potrjujejo izjave obremenilnih prič.
Zakon o kazenskem postopku izjemo od načela zbornega sojenja pred okrožnim sodiščem določa v 285.f členu. V primeru, ko se obtoženi odpove pravici do zbornega sojenja, o tem odloči predsednik senata. Če predsednik senata ne sprejme odločitve, da bo v zadevi sodil sodnik posameznik, je za sojenje pristojen senat, kot je predpisan v 25. členu ZKP. Navedena določba ne daje podlage za odločitev, da bi lahko sodil senat v drugačni sestavi, kot je predpisan v 25. členu ZKP.
Z navedbami, da je bil obdolženec v času izvršitve očitanega ravnanja neprišteven, vložnik načenja vprašanje obdolženčeve krivde. Za ugotavljanje le-te je potrebno izvesti dokazni postopek, za ugotovitev obdolženčeve neprištevnosti, ki jo vložnik zatrjuje, pa je treba praviloma postaviti izvedenca ustrezne stroke. Zato ni mogoče pritrditi, da je že na prvi pogled očitno, da obdolženec ni kriv.
Vrhovno sodišče pritrjuje preiskovalni sodnici, da je namen preiskave, kot je opredeljen v drugem odstavku 167. člena ZKP, dosežen. Do sedaj zbrani dokazi dajejo zadostno podlago za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali kazenski postopek ustavi, upoštevaje konkretne okoliščine, zaradi katerih je izvedba preiskovalnih dejanj otežena, ni smotrno, da se med preiskavo zbirajo dodatni dokazi.
Neutemeljena in v nasprotju s tem, kar je sodišče navedlo v razlogih izpodbijanega pravnomočnega sklepa, je trditev zahteve, da je sodišče v obravnavanem primeru kršilo obdolženčevo domnevo nedolžnosti iz 27. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava). Dežurna preiskovalna sodnica je povzela aktivnosti policije iz predkazenskega postopka ter med drugim navedla, da je policija ugotovila, da je bil obdolženec v preteklosti že obravnavan za kazniva dejanja s področja prepovedanih drog. Kot že rečeno, pa sodišče v obravnavanem primeru obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti na ta podatek ni oprlo, temveč je izrecno upoštevalo, da obdolženec doslej še ni bil kaznovan.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - nezadovoljstvo z odločbo sodišča
Drži trditev predlagatelja, da je Višje sodišče v Mariboru na pritožbo Okrožne državne tožilke in po uradni dolžnosti oprostilno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, vendar pa to samo po sebi ne more biti razlog za prenos krajevne pristojnosti na območje izven pristojnosti Višjega sodišče v Mariboru.
odreditev pripora - ponovitvena nevarnost - suspenz pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče bi se do okoliščine, da je bil osumljenec zaradi suspenza odstranjen z delovnega mesta, moralo opredeliti bolj kritično. Pojasniti bi moralo, kako ta okoliščina – v povezavi z drugimi upoštevnimi okoliščinami – vpliva na presojo ponovitvene nevarnosti. Kolikor je štelo, da bi lahko osumljenec kazniva dejanja ponavljal tudi v vlogi kurirja, bi moralo pojasniti, kakšna je v tem primeru, upoštevajoč vse ostale okoliščine primera, ne le realna nevarnost, pač pa tudi realna možnost, da bi osumljenec kazniva dejanja (v tej vlogi) lahko ponavljal tudi v prihodnje.
Po prvem odstavku 202. člena ZKP lahko sodišče odredi pripor le na predlog državnega tožilca. Predlog tožilca tako pomeni procesno predpostavko za odreditev pripora. Milejši ukrep hišnega pripora pa lahko sodišče odredi, če je državni tožilec predlagal odreditev tega ukrepa ali pa je predlagal odreditev pripora, sodišče pa je ocenilo, da bi zadoščal hišni pripor, vendar pa mora v tem primeru o nestrinjanju glede pripora odločiti zunajobravnavni senat (peti in sedmi odstavek 202. člena ZKP).
pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost - suspenz pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obrazložitev sklepa - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno trdi, da iz obrazložitve pravnomočnega sklepa ni razvidna konkretna presoja navedb glede suspenza pogodbe o zaposlitvi in uvedbe postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z vidika obstoja realne nevarnosti ponovitve istovrstnih kaznivih dejanj. Po presoji Vrhovnega sodišča so navedbe, da je bil osumljenec zaradi suspenza pogodbe o zaposlitvi odstranjen z delovnega mesta, za presojo ponovitvene nevarnosti pomembne.
Sodišče bi se zato do zatrjevane okoliščine moralo opredeliti s konkretnimi razlogi (in ne zgolj pavšalno, abstraktno). Pojasniti bi moralo, kako ta okoliščina – v povezavi z drugimi upoštevnimi okoliščinami – vpliva na presojo ponovitvene nevarnosti. Posplošen odgovor zunajobravnavnega senata, da bi lahko osumljenec kazniva dejanja ponavljal tudi v drugi vlogi, ne zadosti zahtevam, ki pritožbeno sodišče obvezujejo k opredelitvi do pritožbenih navedb, saj takšen odgovor ne vsebuje nobenega pojasnila, v kateri drugi vlogi in na kakšen način bi osumljenec z izvrševanjem kaznivih dejanj lahko nadaljeval tudi v prihodnje.
ZKP člen 201, 202, 371, 371/1-11.. KZ-1 člen 308.. URS člen 20.
pripor - utemeljen sum - opis kaznivega dejanja - neogibna potrebnost pripora - varnost ljudi - obrazloženost sklepa - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države
Obstoj okoliščin storitve kaznivega dejanja, iz katerih je razvidno ekonomsko izkoriščanje tujcev ali takšne nevarne razmere, ki kažejo, da je bila zaradi tega ogrožena varnost ljudi v smislu 20. člena Ustave ter da utegne biti s ponovitvijo kaznivega dejanja varnost ljudi ponovno ogrožena, lahko utemeljuje obstoj neogibne potrebnosti pripora. Vendar pa morajo biti okoliščine, ki izkazujejo že tako nevarnost za življenje in zdravje ljudi, konkretno izkazane z okoliščinami obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. Za konkretizacijo te nevarnosti tako ne more zadostovati le hipotetično sklepanje na abstraktni ravni o obstoju teh okoliščin, ki nimajo konkretne podlage v okoliščinah izvršitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokaz z analizo DNK - prosta presoja dokazov - formalna dokazna pravila - načelo materialne resnice - in dubio pro reo
DNK sled je močan indic, vendar nima takšne dokazne vrednosti, da bi pretehtala nad drugimi dokazi. Najdena DNK sled sodišča ne odvezuje, da opravi skrbno dokazno oceno ter zlasti oceni povezavo DNK sledi s kaznivim dejanjem.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - izvedenstvo - izvedensko mnenje - ustno zaslišanje izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - strokovni pomočnik - soočenje izvedencev
Pravica obdolženca je, da se izjavi o vsem dokaznem gradivu, še posebej če je izvedensko mnenje zanj obremenilno, da se izjavi tako o izvedenskih mnenjih in da seveda z nasprotnimi argumenti tudi s strokovnim pomočnikom, to je strokovnjakom, izpodbija pravilnost in logičnost ter strokovnost mnenja odrejenega izvedenca oziroma odrejenih izvedencev.
Čeprav je strokovnjak, ki ga angažira stranka, strankin pomočnik, ki stranki s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pomaga pri uveljavljanju pravic, pa zagovornica utemeljeno uveljavlja, da je bila kršena obramba obsojenke, ker sodišče obeh strokovnjakinj ni neposredno zaslišalo, saj je njuno strokovno mnenje bilo za obrambo ključno in razbremenilni dokaz, zato samo pisna izmenjava mnenj med izvedenci in obema strokovnjakinjama, ne da bi sodišče na glavni obravnavi dalo obrambi možnost, da strokovnjakinji tudi neposredno zasliši, pomeni kršitev obsojenkine pravice do obrambe.
Ni mogoče govoriti o zlorabi obsojenčevih osebnih podatkov, če je policija v postopku preiskovanja kaznivega dejanja pričam, zaposlenim v poslovalnici omenjene gospodarske družbe, kjer je obsojenec spravil v promet ponarejen bankovec za 100,00 EUR, med ostalimi fotografijami pokazalo tudi njegovo.
Vložnikova navedba, da je s ponarejenim bankovcem kupljeni rezervni del plačal P. R., kar v dopolnitvi obsojenčeve zahteve zatrjuje tudi njegova zunajzakonska partnerica M. V., je novo dejstvo, ki v postopku do pravnomočnosti sodbe ni bilo znano. Zato je to lahko predmet presoje (in je na prvi stopnji tudi bilo) v postopku v zvezi z zahtevo za obnovo kazenskega postopka.
URS člen 23, 23/1.. ZKP člen 39, 39/1-6, 371, 371/2, 412, 412/3, 420, 420/1.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obnova kazenskega postopka - odločanje o zahtevi za obnovo - odklonitveni razlog za izločitev - videz nepristranskosti - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - nasilje v družini
Zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno uveljavlja kršitev videza nepristranskosti, oziroma kršitev ustavne pravice do nepristranskega sodnika. Ta videz je bil kršen s tem, ko je sodnica, ki je obravnavala vprašanje dodelitve otroka in se opredeljevala o primernosti obeh staršev do vzgoje otroka, izdala tudi začasno odredbo o prepovedi stikov ter se pri tem seznanila in opredelila tudi z „vrženjem otroka v radiator s strani obsojenca“, kar je bistveni očitek obsojencu v tem kazenskem postopku. Seznanila se je torej z dejanskim vprašanjem, ki je predmet odločanja tudi v tem postopku in jih upoštevala pri presoji. Oba postopka sta namreč povezana z istim sklopom dejstev.
izročitev - ekstradicijski pripor - prevod listin v slovenski jezik
Republika Slovenija v obravnavani zadevi od države prosilke ni zahtevala predložitve listin v slovenskem jeziku, zato je lahko Švicarska konfederacija skladno z določbo 23. člena Eevropske konvencije o izročitvi dokumentacijo predložila bodisi v svojem jeziku bodisi v jeziku zaprošene države.
Obsojenčeva odločitev, da bo dal prednost poplačilu drugih obveznosti družbe, kar pa, ne glede na razumljivo skrb in njegovo prizadevanje za ohranitev podjetja ter posledično odločitev, da z manevriranjem med prihodki in odhodki družbe ohrani njeno poslovanje, ni dovoljeno. Izplačilo plače delavcu ter predpisanih prispevkov je prvenstvena dolžnost delodajalca, ki jo mora izpolniti pred vsemi drugimi obveznostmi družbe. Če poslovanje podjetja ni dosegalo pričakovanih in potrebnih (finančnih) rezultatov, bi obsojenec moral sprejeti potrebne ekonomske ukrepe, ki jih predvidevata Zakon o delovnih razmerjih in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) pa tega ni storil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00032809
ZKP člen 42, 144, 294, 295, 371, 371/-1-8, 372, 372-1, 395.,. KZ-1 člen 190, 190/1.. URS člen 14, 23, 53, 54, 56.
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - oškodovanec - zakonski znaki kaznivega dejanja - zlonamernost - izvršljiva odločba - začasna odredba - največja korist otroka - izključitev protipravnosti - vročitev odločbe - izključitev javnosti - predlog za izločitev sodnika - zavrženje predloga - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - zakonitost dokazov - primernost kazenske sankcije - sorazmernost - enakost pred zakonom - pravica do naravnega sodnika - pravica do poštenega sojenja
S tem, ko je zlonamerno onemogočala izvršitev izvršljivih začasnih odredb o stikih med mladoletnima otrokoma in njunim očetom, je obsojenka prvenstveno prekršila osebnostne pravice svojih otrok do stikov z drugim staršem, saj so stiki predvsem otrokova pravica. Hkrati pa je z očitanim ravnanjem posegla tudi v osebnostne pravice svojega bivšega moža, saj spada pravica do stikov s svojim otrokom pod okrilje pravice do družinskega življenja, ki jo ščitita tako Ustava RS (53. in 54. člen) kot tudi EKČP (8. člen).
Datum nastopa izvršljivosti odločbe ni zakonski znak kaznivega dejanja, zato ni treba, da bi bil naveden v opisu dejanja.
Ker lahko izvršljivost v določenih primerih nastopi tudi pred pravnomočnostjo, če pravno sredstvo ne zadrži izvršitve (konkretno pri začasnih odredbah to določa četrti odstavek 19. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ), je treba šteti, da je zakonski znak kaznivega dejanja po prvem odstavku 190. člena KZ-1 izpolnjen tudi, če izvršljiva odločba, katere uresničitev zlonamerno onemogoča storilec, še ni postala pravnomočna. Če je izvršljiva odločba kasneje razveljavljena, to ne vpliva na takoimenovano bit inkriminacije in s tem na izpolnjenost zakonskih znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 190. člena KZ-1, lahko pa se (v izjemnih primerih) izkaže, da je izključena protipravnost storilčevega ravnanja, če izvršitev sodne odločbe ni v največjem interesu otroka, kar je predmet vrednotenja v vsakem primeru posebej.
ZKP člen 8, 8/1, 8/2, 8/3, 368, 368/5.. Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih člen 3.
jezik v postopku - vročanje sodnih odločb - vročitev sodbe - izrek in razglasitev sodbe - prevod sodbe v tuj jezik - pravica do uporabe lastnega jezika - pravica do pritožbe
Utemeljene so vložnikove navedbe, da vročitev prvostopenjske sodbe ni bila pravilno opravljena. Iz podatkov spisa izhaja, da obsojenka, ki je državljanka Republike Srbije, kjer tudi živi, ne razume in ne govori slovenskega jezika. Izročitve pisnega odpravka sodbe v slovenskem jeziku zato ni mogoče šteti kot pravilnega načina vročitve sodbe. Prav tako ni mogoče šteti, da je bila vročitev sodbe pravilno opravljena s tem, ko je bila obsojenki sodba takoj po razglasitvi ustno prevedena v srbski jezik. Obsojenkini izjavi, da se odpoveduje pravici do pisnega prevoda sodbe pa glede na določbo tretjega odstavka 8. člena ZKP ni mogoče pripisati pravno upoštevnih učinkov.
ZKP člen 201, 201/1-1, 204.a, 204.a/2, 371, 371/2.. URS člen 22, 23, 29.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do obrambe - pravica do izjave - begosumnost - kontradiktornost - odgovor na predlog za odreditev pripora
Ko je obtoženec na begu oziroma če se skriva, sodišču ni dosegljiv, zato je zoper njega treba odrediti pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Obtoženec s skrivanjem povzroči nezmožnost vročitve tožilskega pripornega predloga, ter se posledično s takšnim ravnanjem tudi odreče pravici do polne kontradiktornosti.