KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00024671
ZKP člen 371, 371/1-11.. KZ-1 člen 211.
kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - goljufija - preslepitev - sostorilstvo - objektivni in subjektivni element - obrazložitev sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - premoženjskopravni zahtevek - aktivna legitimacija - smrt oškodovanca v teku postopka na prvi stopnji - dedovanje - beneficium cohaesionis
Bistveni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije je spravljanje drugega v zmoto, to je ustvariti pri drugi osebi zmotno predstavo o določenih okoliščinah.
Časovna in krajevna komponenta, za presojo, ali so v opisu dejanja opisani in konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije, ni odločilna.
Opisani so tako subjektivni in objektivni elementi sostorilstva, da je tudi obsojenec sodeloval pri storitvi kaznivega dejanja in dejanje storil skupaj z drugim, soobsojencem. Opisana je vloga in ravnanje vsakega od obsojencev. V opisu dejanja je treba pri sostorilstvu praviloma vlogo oziroma prispevek posameznika individualizirati ter konkretizirati, kar je tudi storjeno v opisu dejanja v izpodbijani pravnomočni sodbi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00023061
ZKP člen 372, 372-1.. KZ-1 člen 244, 244/1.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - obstoj kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - gospodarska dejavnost - premoženjska korist - obarvani naklep - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi
Sklenitev individualne pogodbe z novim predsednikom uprave je po vsebini pravni posel, sklenjen pri gospodarskem subjektu, ki je usmerjen v ohranitev oziroma uresničevanje namena družbe, to je doseganje dobička pri opravljanju gospodarske dejavnosti.
Pravica do izplačila odpravnine je premoženjska pravica, za obstoj obsojencu očitanega kaznivega dejanja pa zadošča, da je premoženjska korist pridobljena oziroma bi bila pridobljena.
Iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča je razvidno, da če je zakonski znak kaznivega dejanja določno opredeljen že v zakonu, ga sodišče v opisu konkretnega dejanskega stanja v izreku sodbe ne bo ponavljalo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00022598
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-11, 372, 372-1, 395, 395/1.. KZ-1 člen 17, 17/3.
kršitev kazenskega zakona - odvzem mladoletne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretni opis dejanja - konkretiziranost opisa v obtožnici - obrazložitev - nepravo opustitveno kaznivo dejanje - garantna dolžnost - blanketna norma
Pri kaznivem dejanju odvzema mladoletne osebe gre za tako imenovano nepravo opustitveno dejanje, pri katerem pa ni treba, da bi sodišče v izreku sodbe uporabilo pravno konstrukcijo iz tretjega odstavka 17. člena KZ-1. Element neprave opustitve je pri tem kaznivem dejanju umeščen že na abstraktni ravni kot zakonski znak, ki se kaže v zlonamernem onemogočanju izvršitve sodne odločbe.
pripor - načelo kontradiktornosti - pravica do obrambe - pravica do izjave obdolženca - vročitev predloga obdolžencu - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje
Sodišče druge stopnje ni presodilo pritožbenih navedb glede vročitve predloga višje državne tožilke za odreditev pripora in listin, ki jih je državna tožilka priložila predlogu. Spoštovanje postopkovnih določb vpliva na zakonitost pripora, saj se pritožbene navedbe nanašajo na odločilna oziroma druga pomembna dejstva. Podana je kršitev prvega odstavka 395. člena ZKP, ki je vplivala na zakonitost sklepa, saj zagovornica (zaradi predloga za odreditev pripora in priloženih listin, ki po njenih trditvah obrambi niso bili vročeni) zatrjuje kršitev pravice do izjave oziroma enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
ZKP člen 17, 227, 285a, 285a/3, 321, 321/5, 371, 371/2, 420, 420/5.. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica obrambe - predobravnavni narok - prekluzija - načelo materialne resnice - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - pouk obdolžencu - preložitev naroka - procesno vodstvo - zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev
Sodišče je tisto, ki skrbi za procesno disciplino in v okviru čvrstega procesnega vodstva presoja upravičenost razlogov za preložitev procesnega dejanja.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - pravica do nepristranskega sojenja
Zgolj dejstvo, da stranka ne zaupa sodniku oziroma sodišču, ne more biti zakonski razlog za prenos krajevne pristojnosti. Zatrjevane nepravilnosti bodo lahko predmet presoje v nadaljnjem teku kazenskega postopka, v okviru morebitnih postopkov s pravnimi sredstvi, njihovo uveljavljanje pa ne more biti podlaga za prenos krajevne pristojnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - pripor - dovoljenost - pravočasnost - varnost ljudi
O pritožbi zagovornikov je odločil zunajobravnavni senat dne 1. 2. 2019, medtem ko je o laični pritožbi obdolženega D. Š. odločil dne 12. 2. 2019. Še preden je zunajobravnavni senat odločil o obdolženčevi pritožbi, je zagovornik v osemdnevnem roku dne 7. 2. 2019 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, medtem ko zoper sklep zunajobravnavnega senata z dne 12. 2. 2019 zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena. Z zavrženjem zahteve zaradi nastopa procesnih okoliščin, na katere obdolženec ni vplival oziroma ni zanje odgovoren, bi bil obdolženec zaradi kompleksnosti zadeve in časovnih zamikov sodnega odločanja prikrajšan pri uveljavitvi svojih procesnih pravic, saj sta osemdnevna roka za vložitev zahteve zoper oba sklepa zunajobravnavnega senata že potekla.
Zagovorniki neutemeljeno očitajo, da se sodišče ni konkretizirano opredelilo do vprašanja, s čim naj bi bila varnost ljudi, konkretno zdravje in življenje prostitutk, neposredno ogrožena. Obdolžencu se očita zloraba prostitucije – kaznivo dejanje spada pod skupino kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, zato po smislu ni treba dodatno opredeljevanje, na kakšen način je oziroma bi bila s storitvijo teh kaznivih dejanj ogrožena varnost oziroma zdravje ljudi, konkretno obdolžencu podrejenih in revnih deklet.
Glede na to, da je bila obdolžencu odvzeta prostost v Sloveniji s strani domačih pravosodnih organov, uporaba ENPP-ja ne pride v poštev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00022573
ZKP člen 39, 39/1, 371, 371/1-3, 371/2, 372, 372-1, 372-3, 398, 398/1-2.. KZ člen 261, 261/3.. URS člen 23, 23/1, 25.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - izraba položaja - čas storitve kaznivega dejanja - zastaranje kazenskega pregona - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do pritožbe - kršitev pravice do obrambe - procesna sposobnost - pravica do poštenega sojenja - nepristranskost sodnika
Izraba uradnega položaja in s tem protipravnost obsojenčevega ravnanja se odraža v tistem delu konkretnega opisa kaznivega dejanja, iz katerega je razvidno, da so bili podatki posredovani zgolj enemu samemu potencialnemu ponudniku,ne pa tudi drugim potencialnim ponudnikom, ki so bili zaradi tega v slabšem položaju.
Čas storitve kaznivega dejanja je res opredeljen v časovnem razponu, vendar tudi obsojenčevo ravnanje ni bilo enkratno, temveč ga je sodišče spoznalo za krivega, da je soobsojenca večkrat neupravičeno seznanjal s podatki o projektu.
Ker gre za potrditev dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno s sodbo sodišča prve stopnje, preverjano v zvezi s pritožbami pred sodiščem druge stopnje, je odločitev pritožbenega sodišča postala pravnomočna. Pritožba zoper takšno odločitev v zvezi z dejanskim stanjem je bila že izčrpana, saj Ustava, mednarodni instrumenti ter veljavni procesni zakon ne zahtevajo več kot ene pritožbe. Glede na navedeno je odločitev obeh sodišč, da pritožba zoper odločbo višjega sodišča v konkretnem primeru ni dopustna, pravilna.
Dolžnost države zagotoviti učinkovito kazenskopravno varstvo ne upravičuje vodenja kazenskega postopka, kadar bi to ogrozilo obdolženčevo življenje ali občutno prizadelo njegovo zdravje. Kolizijo navedenih dveh temeljnih interesov je treba reševati na konkretni ravni ob upoštevanju načela sorazmernosti.
Po presoji Vrhovnega sodišča okoliščina, da je bila v tej kazenski zadevi tudi po razveljavitvi sodbe pritožbenega sodišča sodnica poročevalka ista oseba, ne predstavlja izključitvenega razloga, prav tako pa zaradi tega dejstva ni podan odklonitveni razlog.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - pogoji za prenos pristojnosti - drugi tehtni razlogi - običajni kolegialni odnosi - izjema od pravila
V skladu z ustaljeno sodno prakso kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP.
Zgolj dejstvo, da je obdolženec predsednik Delovnega sodišča v Mariboru in da postopek zoper njega poteka pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, po oceni Vrhovnega sodišča ne zadošča za upravičen dvom v nepristranskost kateregakoli sodnika Okrajnega sodišča v Mariboru kot takšnega, ampak predstavlja neargumentiran subjektiven dvom obdolženčevega zagovornika v nepristranskost sojenja.
Vrhovno sodišče sprejema razlago v pravnomočni sodbi, da je bila v obravnavanem primeru sprememba obtožbe, kakršno je napravilo sodišče prve stopnje, dopustna, z vidika obsojenca (tudi glede izrečene kazenske sankcije) pa gre za spremembo, ki mu ni ne v škodo ne v korist.
relativna bistvena kršitev določb postopka - sprememba sodbe sodišča prve stopnje s strani pritožbenega sodišča - izrek obsodilne sodbe - pritožbena seja - pritožbena obravnava - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - načelo neposrednosti - načelo konktradiktornosti
Sodišče druge stopnje sme dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje na sojenju, spremeniti samo, če jih lahko drugače presodi brez izvajanja dokazov. Če je sodišče druge stopnje dejansko stanje in dejstva, pomembna za odločitev, ugotovilo drugače kot sodišče prve stopnje, ne da bi opravilo obravnavo, krši določbo petega odstavka 392. člena ZKP, kadar pa sodbo spremeni, pa tudi določbo prvega odstavka 394. člena ZKP.
V primeru, ko sodišče druge stopnje na seji senata spremeni oprostilno sodbo sodišča prve stopnje v obsodilno in ko sodišče prve stopnje ni ugotavljalo nobenih dejstev, iz katerih bi se lahko sklepalo na obtoženčev subjektivni odnos do kaznivega dejanja, v konkretnem primeru naklep, sodišče teh dejstev ne more ugotavljati samo na seji senata, podobno pa velja tudi za dejstva, ki pomenijo dejstveno podlago za izrek kazenske sankcije.
Kaznovanje odvetnika po 78. členu ZKP zaradi žalitve sodišča nujno predpostavlja tudi oceno sodišča o nujnosti izreka kazni v demokratični družbi zaradi varovanja avtoritete in nepristranskosti sodstva. Pri presoji žaljivosti je sodišče dolžno upoštevati načelo sorazmernosti in opraviti tehtanje in sicer na eni strani oceniti škodljivost izjav za avtoriteto in nepristranskost sodstva v okoliščinah primera in s tem povezano potrebo po izreku kazni za zavarovanja avtoritete in nepristranskosti sodstva ter na drugi strani težo posega v pravico do svobode izražanja odvetnika v tem postopku. Sodišče je torej pri presoji dolžno upoštevati načelo sorazmernosti, saj tako po sodni praksi Ustavnega sodišča, kot tudi sodni praksi ESČP svoboda izražanja ščiti tudi izjavi, ki šokirajo, žalijo in vznemirjajo, če ni njihov edini namen žaljenje oziroma sramotenje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00022073
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1.. KZ-1 člen 205, 208, 209.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - sprememba opisa kaznivega dejanja - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - kaznivo dejanje velike tatvine - kaznivo dejanje zatajitve - zakonski znaki kaznivega dejanja - posest stvari - dejanska oblast nad stvarjo - posestnik - detentor - teorija aprehenzije - sprememba pravne kvalifikacije kaznivega dejanja pred sodiščem druge stopnje
Aprehenzijska teorija se osredotoča na trenutek dokončanja kaznivega dejanja tatvine in ne postavlja pogoja, kakšna mora biti posest dotedanjega (upravičenega) posestnika po svoji kakovosti in načinu izvrševanja oblasti nad stvarjo.
Iz izreka pravnomočne sodbe izhajajo elementi zaupanosti, v nasprotju s tem pa je višje sodišče navedlo, da iz opisa ni mogoče razbrati okoliščin, ki bi kazale na to, da je bilo obsojencu zaupano prejemanje gotovinskih plačil oziroma, da je obsojenec imel pooblastilo, da od naročnikov del zahteva gotovinska plačila in z njimi razpolaga. S takšno obrazložitvijo je višje sodišče podalo razloge, ki nasprotujejo izreku sodbe, kar predstavlja kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
ZKP člen 420, 420/5, 423, 423/2, 445.č, 445.a, 445.c.
pravica do pravnega sredstva - pravica do ugovora - vročanje sodbe - pravnomočnost sodbe - klavzula pravnomočnosti - postopek za izdajo kaznovalnega naloga - sodba o kaznovalnem nalogu - izčrpanje pravnih sredstev - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Pravica do ugovora oziroma pravnega sredstva je lahko učinkovita samo v primeru, da je z njo upravičenec do pravnega sredstva pravilno in v celoti seznanjen. Obdolžencu mora biti sodba o kaznovalnem nalogu vročena tako, da je popolnoma jasno razvidno, da lahko pravico do pravnega sredstva uveljavi, česar pa sodba, ki je bila opremljena s klavzulo o pravnomočnosti in iz katere je izhajalo, da je sodba postala pravnomočna že 22. 3. 2018 ob vročitvi obdolžencu dne 29. 8. 2018, ni izpolnjevala. Ker obdolžencu sodba ni bila pravilno vročena, rok za vložitev ugovora zoper sodbo o kaznovalnem nalogu še ni začel teči.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00022071
ZKP člen 217, 434, 434/1, 371, 371/1-11, 437, 437/1.. KZ člen 256, 256/1. KZ-1 člen 251, 251/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - izročitev listin - osredotočeno policijsko preiskovanje - opis dejanja - opis dejanja v obtožnem predlogu - kaznivo dejanje ponarejanja listin - uporaba krive listine - uporaba ponarejene listine - materialni falsifikat - študentska organizacija - pravna oseba javnega prava - hišna preiskava - zakonitost hišne preiskave
Opis kaznivega dejanja mora vsebovati vsa odločilna dejstva, ki po objektivni in subjektivni plati konkretizirajo kaznivo dejanje. Pri tem ni nujno, da bi bili abstraktni zakonski znaki v opisu navedeni.
Kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 256. člena Kazenskega zakonika prepoveduje uporabo krive listine, medtem ko prvi odstavek 251. člena Kazenskega zakonika-1 govori o ponarejeni listini. Oba termina označujeta t.i. materialni falsifikat oziroma listino, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj.
Študentska organizacija Slovenije in študentske organizacije univerz niso pravne osebe zasebnega prava.
Sodišče se mora pri presoji kaznivega dejanja ponarejanja listin opredeliti do okoliščine, da je bila listina izročena policiji na njen poziv.
Z izpodbijanim sklepom je bil v isti kazenski zadevi pripor odrejen na novo, to pa pomeni, da so se na novo ugotavljali tudi vsi zakonski pogoji za njegovo odreditev. Ob ponovni odreditvi pripora v posamezni zadevi mora sodišče upoštevati tudi posebno določbo, da lahko po vložitvi obtožnice pripor traja največ dve leti (peti odstavek 207. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00023795
URS člen 29, 29/3.. ZKP člen 355, 355/2, 371, 371/1-11.. KZ-1 člen 197, 197/1, 2.. ZPND člen 3, 3/4.
kršitev kazenskega zakona - šikaniranje na delovnem mestu - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretni opis - psihično nasilje - nasprotje med izrekom in razlogi - nasprotje med razlogi - razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga
V pravnomočni sodbi je ugotovljeno, da je obsojenka oškodovanko šikanirala tako, da je nad njo izvajala psihično nasilje. Med izrazi, katerih pomen je določen v 99. členu KZ-1, psihično nasilje ni navedeno. Psihično nasilje je opredeljeno v četrtem odstavku 3. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), ki določa, da gre za ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske. Navedeni zakon sicer obravnava nasilje v družini, ne pa na delovnem mestu, vendar pa je pomen pojma psihično nasilje v obeh primerih enak ali vsaj bistveno podoben, zaradi česar je mogoče navedeno definicijo uporabiti tudi pri razlagi kaznivega dejanja po 97. členu KZ-1. Katera ravnanja predstavljajo psihično nasilje, je treba presojati glede na okoliščine vsakega posameznega primera. To pogosto vključuje verbalno nasilje (kričanje, vpitje, poniževanje, zmerjanje, sarkazem, posmehovanje), s katerim se posega v osebnost in dostojanstvo posameznika. Ravnanje je treba zlasti strogo presojati, kadar je kršitelj nadrejeni, prizadeti pa podrejeni. Dejanja nadrejenega imajo večji učinek, saj nastopa s pozicije moči in obvladuje zaposlitev prizadetega, temu pa je zaradi podrejenega položaja onemogočena enakovredna in učinkovita obramba. Pomembno je tudi dejstvo, da vodilni delavec, zlasti najvišji v hierarhiji, predstavlja delodajalca tako navzven kot navznoter in s svojimi dejanji postavlja standarde obnašanja in ravnanja za vse ostale. Kot psihično nasilje je treba razumeti širok nabor dejanj, besed, telesne drže, obrazne mimike in podobnega vedenja, iz katerih veje nespoštovanje in prezir do sočloveka. Med taka dejanja spadajo vse oblike neželenega verbalnega, neverbalnega in fizičnega ravnanja in vedenja, z namenom pri zaposlenem povzročiti ponižanje in prestrašenost.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - lažja izvedba postopka - navezne okoliščine - procesna ekonomija - največja otrokova korist
Če ima mladoletna oseba v postopku vlogo oškodovanca, sta kraj njenega stalnega prebivališča in okolje, v katerem živi, dejanski okoliščini, ki v znatni meri zmanjšujeta pomen primarnih naveznih okoliščin za določitev krajevne pristojnosti.
pripor - odreditev pripora - sklep o odreditvi pripora - opis kaznivega dejanja - utemeljen sum - obrazloženost sklepa - razveljavitev sklepa o priporu
Po presoji Vrhovnega sodišča sklep o odreditvi pripora ne vsebuje zadostne obrazložitve obstoja utemeljenega suma. Navajanje dokazov brez dejstev, ki naj bi iz teh dokazov izhajala, za obrazložitev utemeljenega suma ne zadošča. Sklep sodišča prve stopnje tako ne obsega razlogov o tem, katera dejstva utemeljujejo sklep sodišča o obstoju utemeljenega suma in kateri dokazi ta dejstva potrjujejo, zato se ga ne da preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
bistvena kršitev določb postopka - kazenska ovadba - privilegij zoper samoobtožbo - zaslišanje osumljenca - pravni pouk - poučitev po 4.odst. 148.čl. zkp - procesnopravno relevantna dejstva - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - grožnja, sila ali zvijača državnega organa ali predstavnika oblasti
V obravnavani zadevi ni šlo za situacijo, v kateri bi obsojenca ščitil privilegij zoper samoobtožbo, zato ga policisti ob podaji ovadbe niso bili dolžni poučiti v skladu s četrtim odstavkom 148. člena ZKP. Obsojenec je na zapisnik podal ovadbo. Slednja pa že po naravi stvari ni rezultat dela organov odkrivanja kaznivih dejanj, ampak je obvestilo pristojnemu državnemu organu (147. člen ZKP), da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Kot takšna je z vidika povprečno razumnega človeka plod ovaditeljeve svobodne odločitve, da bo državne organe seznanil z določeno informacijo.
Glede očitkov zahtev, da naj bi državni tožilec in policija obsojencu B. K. obljubljala milejšo kazensko sankcijo v zameno za potrditev vsebine (samo)ovadbe, je potrebno pojasniti, da takšne obljube, kolikor bi se izkazalo, da so bile dejansko dane, vsakega obdolženca postavljajo pred določeno izbiro, saj se mora pri tem odločati ne zgolj o tem ali bo molčal, ampak tudi o tem, kakšno prednost mu prinaša morebitno izpovedovanje. S tem se pri obdolžencu zmanjšuje možnost pasivnosti in hkrati subtilno pritiska, da se odloči izpovedovati, ker se mu obeta določena nagrada. Navedeno pa v obravnavani zadevi velja še v bistveno večji meri, saj je bila obsojencu v času trajanja zaslišanja odvzeta prostost.