ZKP člen 33, 33/1, 178, 178/4, 331, 331/1, 334, 334/1, 371, 371/1-3, 371/2.. URS člen 29, 29-3.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev postopka - tehtni razlogi za izločitev postopka - subjektivna in objektivna koneksiteta - izvajanje dokazov na glavni obravnavi - obvezna navzočnost na glavni obravnavi - načelo neposrednosti - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do poštenega postopka - zaslišanje obremenilne priče
Sodišče v primerih, ko je podana subjektivna, objektivna ali tako imenovana mešana koneksiteta, praviloma izvede enoten postopek in izda eno sodbo. Vendar pa lahko sodišče zaradi ovir, ki onemogočajo ali zavlačujejo izvedbo enotnega postopka na podlagi določbe 33. člena ZKP do konca glavne obravnave iz tehtnih razlogov ali zaradi smotrnosti, odloči, da se postopek o posameznih kaznivih dejanjih ali zoper posamezne obdolžence izloči in dokonča posebej. Med tehtne razloge je mogoče šteti tudi nevarnost zastaranja kazenskega pregona za posamezna kazniva dejanja.
V skladu z ustaljeno sodno prakso mora imeti obdolženec v primeru, ko je izpovedba priče oziroma zagovor soobdolženca edini dokaz ali dokaz, na katerem v odločilni meri temelji obsodilna sodba, realno možnost, da vsaj enkrat v postopku preveri resničnost in zanesljivost oziroma verodostojnost izpovedb prič ali zagovorov soobdolžencev oziroma, da je vsaj enkrat navzoč pri neposredni izvedbi tega dokaza, to je tedaj, ko priča ali soobdolženec daje izjavo. Pri presoji, ali je bilo obdolžencu omogočeno, da se sooči z obremenilno izjavo, je ključno, ali takšna obremenilna izjava priče ali soobdolženca predstavlja edini ali odločilni dokaz.
ZKP člen 10, 10/1, 201, 201/1.. KZ-1 člen 191.. URS člen 31.
odreditev pripora - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - nasilje v družini
Dejanje, storjeno v drugem časovnem obdobju in na drugačen način, ne more konzumirati drugega istovrstnega kaznivega dejanja, čeprav storjenega zoper isto oškodovanko
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - presoja pritožbenih navedb - standard obrazloženosti drugostopenjske odločbe - vpliv na zakonitost sklepa
V situacijah, ko se drugostopenjsko sodišče ne opredeli do pritožbenih navedb, gre za kršitev 395. člena ZKP, ki je v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti relevantna le tedaj, če je ta kršitev vplivala na zakonitost sodne odločbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00011583
ZKP člen 149.b, 149.b/1, 371, 371/1-8.. KZ-1 člen 41, 41/1.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - pogoji za uporabo ukrepa - hramba podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - nujnost in sorazmernost ukrepa - hudodelska združba - udeležba pri kaznivem dejanju - kaznivo dejanje, storjeno v hudodelski družbi
Hramba in obdelovanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju, ki so bili na podlagi 149.b člena ZKP pridobljeni pred objavo omenjene odločbe Ustavnega sodišča, ne pomeni vnaprejšnje nediskriminacijske hrambe in obdelave prometnih podatkov, kar je bil sicer razlog za razveljavitev določb ZEKom-1.
Hudodelsko združevanje, ki ima za cilj udejanjenje hudodelskega načrta, iz katerega mora biti jasno razvidno, da je združba usmerjena v izvrševanje kaznivih dejanj, zahteva več kot le dogovor treh oseb, da bodo skupaj izvrševale kazniva dejanja, prav tako pa ni dovolj, da gre za povezave, ki se za neposredno storitev kaznivega dejanja oblikujejo naključno. V okviru hudodelske združbe je pomembna organizirana povezava, ki zahteva ustrezno osmišljeno (organizirano) strukturo (delitev vlog) in v določenem obsegu vnaprejšnje načrtovanje dejavnosti in koordinacijo. Člani združbe delujejo v skladu z njenim skupnim krovnim interesom, pri čemer zadošča že, da je organizirana struktura podana v osnovni (rudimentarni) obliki, vendar mora biti namenjena zasledovanju krovnega interesa. V subjektivnem pogledu ni potrebno, da se člani hudodelske združbe med seboj poznajo, morajo pa vedeti za njen obstoj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00008766
KZ-1 člen 287, 287/2.. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 1.. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 1, 1/1.. ZKP člen 372, 372-1, 460, 460/1, 460/2,480, 480/1. URS člen 8, 21, 153.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kršitev tajnosti postopka - pojem otroka - pojem kazenske odgovornosti storilca - disponibilnost (razpoložljivost) kazenskopravnih dobrin - zasebnost otroka (mladoletne osebe) - tajnost postopka - svoboda izražanja - izključitev protipravnosti zaradi privolitve oškodovanca - kogentnost zakonske določbe - postopek proti mladoletnikom
Sprememba v drugem odstavku 287. člena KZ-1, uvedena z novelo KZ-1B (beseda otrok je nadomeščena z besedo mladoletna oseba), ne more biti razlog, da izraza otrok iz drugega odstavka 287. člena KZ-1, veljavnega v času storitve kaznivega dejanja, ne bi razlagali na način, kot je splošno opredeljen v pravu, torej kot osebo, ki še ni dopolnila 18 let.
Po določbi prvega odstavka 460. člena ZKP se brez dovoljenja sodišča ne sme objaviti potek kazenskega postopka proti mladoletniku in tudi ne odločba, ki je bila izdana. Drugi odstavek pa določa, da se sme objaviti samo tisti del postopka, oziroma tisti del odločbe, ki ga sodišče dovoli objaviti, vendar pa se niti v tem primeru ne sme objaviti mladoletnikovo ime in ne drugi podatki, iz katerih bi se dalo sklepati, za katerega mladoletnika gre. Določba drugega odstavka 287. člena KZ-1 predstavlja tudi kršitev določbe 460. člena ZKP. V primeru, ko gre za postopek proti mladoletniku, se varuje zasebnost mladoletnikov, ki so obravnavani kot obdolženci, ščiti pa se tudi tajnost postopka. Prvi odstavek 480. člena ZKP določa, da je v postopku proti mladoletniku javnost izključena. Gre za kazenskopravno zaščito pred nezakonitimi in neupravičenimi posegi v otrokovo zasebno življenje, če je v sodnem postopku.
Zasebnost mladoletnika v kazenskem postopku, v katerem je po zakonu javnost izključena in podatkov o postopku brez dovoljenja sodišča ni mogoče objaviti, ne more pomeniti razpoložljive dobrine, s katero bi lahko mladoletnik ali njegovi starši prosto razpolagali. V primeru, kadar gre za objavo podatkov iz postopka proti mladoletnikom, ko je posebej inkriminirana objava osebnih podatkov mladoletne osebe, ki je udeležena v sodnem (kazenskem) postopku, kar je bit inkriminacije po drugem odstavku 287. člena KZ-1, ker je točno določeno, kateri organ lahko dovoli objavo podatkov, pa še to v omejenem obsegu (460. člen ZKP), objava podatkov iz postopka ali podatkov o mladoletniku, zaradi navedene (kogentne) zakonske določbe ni mogoča in tako ni mogoča privolitev oškodovanca (otroka) ali njegovih staršev v poseg v konkretno kazenskopravno varovano dobrino.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na zakonitost sodbe - uradni zaznamek sodnika - izvedba dokaza - branje listinskih dokazov - dejanska seznanitev z dokumentom
Razpravljajoča sodnica ni zapisala uradnega zaznamka o telefonskem pogovoru skladno s prvim odstavkom 103. člena Sodnega reda in je vsebino telefonskega pogovora zapisala na dopis S., d. o. o., vendar pa je na naslednjem naroku za glavno obravnavo stranki seznanila z njegovo vsebino. Nanjo obramba ni imela nobenih ugovorov in je vsebino telefonskega pogovora v celoti razumela, poleg tega ni predlagala ponovnega zaslišanja predstavnice omenjene družbe, niti ni imela drugih dokaznih predlogov glede plačevanja najemnin. Pisni dokaz (dopis predstavnice S., d. o. o., glede že plačanega dolga iz naslova zapadlih najemnin) je bil torej na glavni obravnavi v prisotnosti obsojenke in njenega zagovornika v celoti izveden, kar pomeni, da je bila del presoje tega dokaza tudi vsebina telefonskega pogovora, ki jo je razpravljajoča sodnica naknadno zapisala in z njo seznanila stranki postopka. Izostanek uradnega zaznamka v konkretnem primeru zato v ničemer ni vplival na zakonitost pravnomočne sodbe in je zagovornikovo uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP neutemeljeno.
Predsednik senata z izvedbo dokaza z branjem določenih delov prekrškovnega spisa, ob dejstvu, da je že sam obsojenec povedal, kakšen je bil rezultat njegovega preizkusa z alkotestom, ni prevzel funkcije kazenskega pregona. Odločitev za izvedbo tega dokaza je vrednostno nevtralna, saj bi lahko izvedba dokaza privedla tudi do rezultata, ki bi bil za obsojenca ugodnejši. Gotovo pa se z izvedbo tega dokaza njegov položaj v kazenskem postopku ni v ničemer poslabšal.
Zgolj naslovitev dela dopisa kot premoženjskopravni zahtevek ob taki vsebini, ne da bi bil v njem podan kakršenkoli premoženjskopravni zahtevek, ne zadošča za zaključek, da je bil tak zahtevek podan.
Glede na to, da premoženjskopravni zahtevek sploh ni bil postavljen, bi moralo sodišče na podlagi drugega odstavka 285.č člena ZKP oškodovancu sporočiti, da ima pravico biti navzoč na naroku za izrek kazenske sankcije ter uveljavljati pravice, ki jih ima po določbah ZKP na glavni obravnavi. Zakonska ureditev je namreč taka, da dolžnost sodišča seznaniti oškodovanca z njegovimi pravicami, povezanimi z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka zamejuje na primere, ko oškodovanec ni vabljen kot priča in še ni bil obveščen o možnosti, da sme podati premoženjskopravni zahtevek.
pripor - trajanje pripora - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - podaljšanje pripora s sklepom senata okrožnega sodišča - razveljavitev sklepa o podaljšanju pripora - rok za odločitev o podaljšanju pripora
Razveljavitev sklepa o podaljšanju pripora v pritožbenem postopku nima za posledico samodejne izpustitve obdolženca iz pripora; mora pa v takem primeru zunajobravnavni senat o priporu (ponovno) odločiti najpozneje v 24 urah po prejema sklepa višjega sodišča.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti sodišča - obnova kazenskega postopka - pritožbeno odločanje
Predlagatelj mora s konkretnimi okoliščinami obrazložiti, kako dogodek po razglasitvi sodbe pred drugim (nižjestopenjskim) sodiščem vpliva na nepristransko odločanje pritožbenega sodiša v postopku obnove kazenskega postopka, sicer s predlogom za prenos krajevne pristojnosti ne more biti uspešen.
ZKP člen 16, 16/3, 18, 18/1, 371, 371/2.. KZ-1 člen 49, 49/2.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - izvajanje dokazov - dokazni predlog - kazenska evidenca - odločba o kazenski sankciji - splošna pravila za odmero kazni
Ker je bila obsojencu izrečena kazen v višini zakonskega minimuma in niso bile ugotovljene posebne olajševalne okoliščine, ki bi terjale omilitev kazni, torej okoliščine, ki bi po svoji kvaliteti bile enake okoliščinam, ki jih za omilitev kazni predpisuje zakon, dejstvo, da je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog, da se pridobi nov izpisek iz kazenske evidence, ne predstavlja kršitve obsojenčeve pravice do obrambe.
Da je mogoče govoriti o kaznivem dejanju, morajo biti prekršene določbe, ki urejajo temeljne pravice delavcev in mora nastopiti tudi posledica, prikrajšanje za eno ali več temeljnih pravic. Temeljne pravice delavcev pa so prekršene takrat, kadar obstaja delovno razmerje. Kršitev pravic, ki dejansko izhajajo iz delovnega razmerja, je ob nastopu posledice, ki je zakonski znak 196. člena KZ-1, lahko objekt kazenskopravnega varstva.
Sodišči prve in druge stopnje se z vprašanjem o namenu razmerja med obsojencem in oškodovanko o tem, ali to razmerje predstavlja elemente delovnega razmerja ali pa je bilo razmerje le navidezno in ali je bil namen obsojenca in oškodovanke urediti razmerje, ki ima vse elemente delovnega razmerja, nista ukvarjali. Šele presoja tega vidika bo lahko omogočila odgovor na vprašanje, ali je delovno razmerje obstajalo, torej odgovor o predhodnem vprašanju, od katerega je odvisna uporaba kazenskega zakona - o pravnem vprašanju o obstoju delovnega razmerja.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - združitev kazenskih postopkov - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - lažja izvedba postopka - enoten postopek - subjektivna in objektivna koneksiteta
Če obstaja med kaznivimi dejanji določena povezava (subjektivna ali objektivna koneksiteta - zveznost) sodišče iz razlogov procesne ekonomije praviloma izvede enoten postopek in izda eno samo sodbo. V prvi vrsti vodenje enotnega postopka zagotavlja presojo kriminalne količine, oceno storilčeve nevarnosti in izrek primerne kazenske sankcije ter hkrati onemogoča različno ali nasprotujočo si oceno istih dokazov v različnih kazenskih postopkih in na tej podlagi sprejemanje nepravilnih sodb.
ZKP člen 18, 18/2, 371, 371/1-8, 371/1-11, 420, 420/4.. KZ člen 86.
pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost - nedovoljeni dokazi - podatki iz evidence izrečenih vzgojnih ukrepov - vpliv na odločitev sodišča - protispisnost - odločilna dejstva - pisna pomota
Sodišči bi do zaključka o obdolženčevi ponovitveni nevarnosti prišli tudi brez podatka iz evidence izrečenih vzgojnih ukrepov. Poleg tega pa omenjenega podatka nista uporabili za sklepanje o obdolženčevi predkaznovanosti, ampak sta na njegovi podlagi zgolj posredno sklepali o obdolženčevem prejšnjem življenju in predvsem o njegovem odnosu do spoštovanja pravnega reda. Glede na to, da se izpodbijana sklepa na podatek iz evidence izrečenih vzgojnih ukrepov nista oprla v odločilni meri, ampak zgolj v opisanem kontekstu, se očitek o kršitvi določb postopka pokaže kot neutemeljen.
bistvene kršitve določb kazenskega postopa - izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - pravica do zasebnosti - pravica do komunikacijske zasebnosti - pričakovana zasebnost - preiskava elektronske naprave - zakonitost preiskave - pisno soglasje - prostovoljna izjava - privilegij zoper samoobtožbo - kraj in čas storitve kaznivega dejanja
Glede na to, da je bila vsa elektronska komunikacija naslovljena (tudi) na K., se obsojenec, upoštevajoč tudi naravo in vsebino komunikacije (dogovarjanje in načrtovanje umora), ne more uspešno sklicevati na (pričakovano) zasebnost. Obsojeni J. na tej komunikaciji namreč ni mogel utemeljeno pričakovati zasebnosti, saj bi K. z vsebino elektronske komunikacije kadarkoli lahko seznanil tretjo osebo (organ kazenskega postopka) in s tem po svoji volji izstopil iz sfere zaupnosti komunikacije.
ZKP člen 39, 371, 371/2, 420, 420/2.. URS člen 23.
pravica do poštenega postopka - pravica do obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - substanciran dokazni predlog - pravna relevantnost predlaganega dokaza - utemeljenost predloga - pravica do zaslišanja obremenilne priče - pravica do sodnega varstva - pravica do nepristranskega sojenja - dvom v nepristranost sodnika
Obsojenec pri uveljavljanju kršitve pravice do obrambe v zahtevi izhaja iz napačnega izhodišča, da bi sodišče moralo ugoditi vsem dokaznim predlogom, ki sta jih z zagovornikom podala na predobravnavnem naroku, ker državna tožilka ni izrecno nasprotovala njihovi izvedbi. Po ustaljeni sodni praksi v skladu z načelom proste presoje dokazov (prvi odstavek 18. člena ZKP) sodišče samo odloča, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presodilo njihovo verodostojnost. Sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba.
Politično prepričanje nekdanjega funkcionarja, ki naj bi bilo drugačno od političnega prepričanja obsojenca, med postopkom ni bilo z ničemer izkazano, niti ni bilo pojasnjeno, kako naj bi to domnevno dejstvo vplivalo na nepristranskost razpravljajoče sodnice.
V skladu z ustaljeno sodno prakso sodnikovo vodenje postopkov oziroma odločanje o njih ob odsotnosti okoliščin, ki bi kazale na njegovo v naprejšnje prepričanje o predmetni zadevi, ali povezavo s samo zadevo oziroma stranko postopka, ni znak njegovega pristranskega odnosa do obsojenca. V nasprotnem primeru bi se dvom v nepristranskost sojenja pred sodiščem prve stopnje vzpostavil vedno, kadar bi bila odločitev sodišča prve stopnje spremenjena v obsojenčevo korist v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi.
bistvene kršitve določb kazenskega postopa - izločitev dokazov - nedovoljen dokaz - odredba prikritih preiskovalnih ukrepov - dokazni standard - utemeljeni razlogi za sum - obvestila - anonimni vir - obrazložitev sodbe - direktni naklep - nezmožnost izpodbijanja sodbe zaradi nepopolno oz. zmotno ugotovljenega dejanskega stanja
Policisti so informacije v uradnih zaznamkih z dne 15. 6. 2009 in 28. 4. 2010, katerih izvor ni pojasnjen, preverili s podatki uradnih evidenc (ki so natančno povzeti v izpodbijani odredbi) in z uradnim zaznamkom o zbranih obvestilih od znane osebe, zato zagovornikovim navedbam, da tožilka ob izdaji odredbe pri presoji dokaznega standarda ni preverila objektivne (in subjektivne) zanesljivosti obvestil, pridobljenih od neznanih virov, ni mogoče pritrditi.
zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - nedovoljenost izrednega pravnega sredstva - pripor - vročitev sklepa o priporu obdolžencu - pravnomočnost sklepa o priporu - pravica do obrambe
V konkretnem primeru je iz podatkov spisa razvidno, da obdolžencu, ki je na begu, sklep o odreditvi pripora še ni bil vročen. Obdolženčevi pravici do obrambe je lahko zadoščeno le pod pogojem, da je sklep o priporu vročen tako njemu kot tudi zagovorniku (četrti odstavek 120. člena ZKP), pri čemer teče rok za pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora od zadnje vročitve (četrti odstavek 202. člena ZKP). Ker obdolženec pravice do pritožbe zoper sklep (še) ni mogel uveljavljati, saj mu sklep še ni bil vročen, je jasno, da ta odločba v času vložitve pravnega sredstva še ni mogla postati pravnomočna. To pomeni, da je zagovornikova zahteva za varstvo zakonitosti zoper takšen nepravnomočni sklep o odreditvi pripora preuranjena.