IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00087798
ZFPPod člen 27, 27/4. ZOKIPOSR člen 2, 2-2, 2-6, 17, 17/3. URS člen 14, 22, 26. ZIZ člen 24.
odgovornost družbenika izbrisane družbe - aktivni družbenik - prevzem dolga na podlagi zakona - izvršilni naslov - izvršilni naslov zoper družbo, izbrisano po ZFPPod - prevzem dolga - pravna podlaga - poroštvena izjava - pravica do enakega varstva pravic - načelo enakosti pred zakonom
Upnik zoper dolžnico razpolaga le z izvršilnim naslovom, iz katere izhaja dolžničina obveznost na podlagi poroštvene izjave, in ne (tudi) na podlagi določb ZFPPod. Že to dejstvo potrjuje pravilnost izpodbijane odločitve, saj za zakoniti prevzem dolga po tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR ne zadošča (že), da je bil dolžnik dejansko družbenik v relevantnem obdobju izbrisane družbe, temveč mora upnik že razpolagati z izvršilnim naslovom, v katerem se navedno ugotavlja.
Poleg navedenega razloga formalne narave (neobstoj izvršilnega naslova), pa pritožba tudi sicer napačno očita, da naj bi sodišče brez utemeljenega razloga neenako in s tem protiustavno obravnavalo položaj dolžnice v primerjavi s položajem družbenika A. A. Za razlikovanje med položajema obeh družbenikov namreč obstoji utemeljen razlog, in to je prav dejstvo, da je dolžnica, drugače od A. A., podala poroštveno izjavo za obveznosti družbe B. d. o. o. S tem se je namreč dolžnica zavezala na pravnoposlovni podlagi, torej povsem neodvisno od vprašanja njenega položaja v družbi kot družbenice in direktorice. Povedno še drugače, ravno sprejeto poroštvo je tista razlikovalna okoliščina, zaradi katere dolžnica ni v bistveno podobnem položaju kot družbenik A. A. in ju zato tudi ni pravilno enako obravnavati. Posledično ne drži, da je sodišče z izpodbijano odločitvijo kršilo načelo enakosti pred zakonom ter pravici dolžnice do enakega varstva pravic ter do povrnitve škode.
Z vidika uporabe 13. člena ZPP je vprašanje pravnomočnosti odločbe drugega sodišča dejstvo in drži zavzemanje tožnika v odgovoru na pritožbo, da je sodišče prve stopnje lahko uporabilo 214. člen ZPP. Po drugem odstavku 214. člena ZPP se štejejo za priznana dejstva, ki jih stranka ne prereka. Tožnik je zatrjeval, da je bilo predhodno vprašanje rešeno v smislu 13. člena ZPP, medtem ko toženec na prvi stopnji sojenja tega z ničemer ni prerekal.
Bilo je pojasnjeno, da se družba v konkretnem primeru ne ustanavlja; da vanjo le vstopa nov družbenik; da je ZGD-1 glede urejanja akta o ustanovitvi pomanjkljiv in je treba uporabiti tudi določbe OZ; ter da je vstop družbenikov v enoosebno d.o.o. specifična situacija, v kateri le-ti morajo soglasno sprejeti družbeno pogodbo in z njo nadomestiti prej s strani edinega družbenika enostransko sprejet ustanovitveni akt. Že predmetno izkazuje pravno podlago za postavitev oblikovalnega zahtevka. Hkrati sam ZGD-1 določa obveznost vpisa novega družbenika v sodni register, kar narekuje v običajni d.o.o. predložitev čistopisa družbene pogodbe, v konkretni situaciji pa seveda sprejem družbene pogodbe. Ker toženec zavrača sklenitev družbene pogodbe, je tožniku treba nuditi pravno varstvo s konstitutivnim zahtevkom. Nenazadnje je v tem sporu bistvena tudi okoliščina, da se je stari družbenik pogodbeno zavezal skleniti družbeno pogodbo in svoje zaveze ne želi izpolniti (glej določbe OZ o izpolnitvi pogodbe in o predpogodbi).
V osnovi je pravno zgrešeno zavzemanje, da naj bi izpolnitev dolžnika (nakazilo na TRR pooblaščenca upnika), ki je dolžan izpolniti, upniku, ki je pravilno izpolnitev dolžan sprejeti, lahko pomenila nekakšno zlorabo s strani dožnika, ki bi, ker upnik "ne misli sprejeti izpolnitve" in bo v primeru vztrajanja vložil tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe, lahko pomenila neizpolnitev v smislu neplačila kupnine. Denar je bil nakazan toženčevemu pooblaščencu, ki je bil pooblaščen za sprejem denarja za toženca, in s tem je bila izpolnitev pravilno izvršena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00088372
ZGD-1 člen 263, 263/4. ZMZPP člen 30, 30/1, 30/2. ZPP člen 302.
tožba za plačilo odškodnine - opustitev dolžnega nadzora - upnik družbe - zakoniti zastopnik družbe - ponovni postopek - valutno trgovanje - kolizijska pravila - uporaba slovenskega prava - načelo neposrednosti - branje zapisnika o zaslišanju - dolžna skrbnost - zakonske zamudne obresti
Toženec ne odgovarja (družbi, in posledično tožniku kot njenemu upniku), ker je izbral slabega strokovnjaka (trgovalca), pač pa, ker ga ni ustrezno nadziral (culpa in vigilando) in ni zagotovil mehanizmov v "svoji" družbi, ki bi zagotovila spoštovanje pogodbenih zavez, ki jih je družba prevzela.
sklep skupščine družbenikov - izpodbijanje sklepov skupščine - vodenje - skupščina - plačilo - nadzorni svet - predsednik nadzornega sveta
Za izvolitev predsednika skupščine po ZGD-1 zadošča navadna večina glasov, razen če bi družbena pogodba določala drugačno večino.
Na podlagi pravila 284. člena ZGD-1, da morajo biti izplačila članom nadzornega sveta v ustreznem razmerju z nalogami članov nadzornega sveta in finančnim položajem družbe, je treba presojati tudi, ali je plačilo predsednika nadzornega sveta v sorazmerju s plačilom preostalih članov nadzornega sveta, upoštevaje primerjavo v obsegu nalog. Čeprav je funkcija predsednika nadzornega sveta pomembna in ima predsednik večji obseg nalog od preostalih članov, ta odstop ni tolikšen, da bi opravičeval 10-kratnik nagrade.
ZIZ člen 270, 270/2. ZGD-1 člen 503, 503/1, 503/3, 503/4.
actio pro socio - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost - povrnitev stroškov
Čeprav je protipravno ravnanje na enem področju lahko kdaj indic verjetnosti podobnega ravnanja na drugem področju, ta zaključek ne more biti avtomatičen. Tudi če je verjetno, da je toženec izčrpaval in do sprožitve tega postopka zavarovanja praktično že izčrpal njihovo skupno družbo v korist svoje, iz tega življenjsko logično še ne izhaja, da bi enako ravnal s svojim premoženjem, zato da ga prikrije. Tožniki se dejanjem, ki jih tožencu očitajo v zvezi z razpolaganjem z njegovim premoženjem, niso posvetili z enako pozornostjo kot tistim glede njegovega zatrjevanega škodljivega razpolaganja s premoženjem skupne družbe, vendar pa se prva - niti sama zase niti v luči drugih - po stališču pritožbenega sodišča že na ravni trditev ne prilegajo subjektivni nevarnosti, kot jo zahteva drugi odstavek 270. člena ZIZ.
Stroški postopka zavarovanja terjatve so v razmerju do tistih iz pravde o tej terjatvi ravno tako pravdni stroški (saj gre za stroške, ki čeprav ne nastanejo med pravdnim postopkom, nastanejo zaradi njega, oboje v smislu prvega odstavka 151. člena ZPP). Kadar pa je predlog za začasno sodno varstvo pravnomočno zavrnjen, je dokončno jasno, da je njegov predlagatelj nasprotno stranko po nepotrebnem vznemirjal (in ji povzročil stroške), neoziraje se na njegov morebitni poznejši pravdni uspeh zoper njo.
ZOKIPOSR člen 2, 2-6, 17, 17/3. ZIZ člen 17, 46, 46/1, 46/3, 53, 67, 138, 138/2. URS člen 22.
sklep o izvršbi - odgovornost družbenika izbrisane družbe - prevzem dolga na podlagi zakona - izvršilni naslov zoper gospodarsko družbo - izvršba na denarna sredstva na računu pri banki - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - oprava izvršbe - dolžnikova pravica do izjave - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - nasprotna izvršba - arbitrarnost odločanja
RS postane zakoniti prevzemnik dolgov iz izvršilnih naslovov že z uveljavitvijo ZOKIPOSR, pri čemer se kot izvršilni naslov iz 6. točke 2. člena ZOKIPOSR šteje tako odločba oziroma druga izvršljiva listina, ki je po 17. členu ZIZ lahko izvršilni naslov, izdana zoper izbrisano družbo, kot tudi izvršljiva listina, izdana zoper družbenika izbrisane družbe.
Ker upnik v konkretnem primeru razpolaga z izvršilnima naslovoma zoper izbrisano družbo in njeno družbenico ter je zakoniti prevzemnik dolgov iz takšnih izvršilnih naslovov že vse od uveljavitve ZOKIPOSR dolžnik - to je RS, ni bilo pravne podlage za zavrnitev predloga za izvršbo v delu, v katerem je upnik predlagal prenos zarubljenih denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet na upnikov račun še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Takšna odločitev je v nasprotju s povsem jasnima in nedvoumnima določbama tretjega odstavka 46. člena in drugega odstavka 138. člena ZIZ. Izvršilno sodišče nima diskrecije, da tedaj, ko so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 46. člena ZIZ samo presoja, ali bo ugodilo predlogu za izvršbo v delu glede zahtevanega prenosa zarubljenih denarnih sredstev na upnikov račun še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi ali ne. Na to pritožba utemeljeno opozarja. Gre za arbitrarno odločitev, s čimer je bilo kršeno upnikovo ustavno procesno jamstvo enakega varstva pravic iz 22. člena URS.
pravica družbenika do informacij in obveščenosti - imetništvo poslovnega deleža družbe - skupna lastnina poslovnega deleža
Vsak (so)imetnik družbeniškega deleža ima svojo individualno pravico do informiranosti o poslih družbe. ZGD-1 v 512. in 513. členu daje pravico do informiranosti družbeniku in ne deležu. Drugačno naziranje bi pomenilo nesorazmeren poseg v individualno pravico družbenika do informiranosti.
Pravica družbenika do informacij in vpogleda je namreč individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Razlikovanje pri dostopu do te pravice glede na (so)imenitništvo deleža v družbi bi pomenilo neenako obravnavo brez pravno utemeljene podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085847
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. DZ člen 67, 83, 83/1. OZ člen 86, 94, 255. ZIZ člen 272, 272/2.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - skupno premoženje - sporazum o ugotovitvi in delitvi skupnega premoženja - izigravanje upnikov - skrivanje premoženja pred upniki - ničnost sporazuma - izbrisna tožba - paulijanska tožba (actio pauliana) - ničnost ali izpodbojnost pravnega posla - solidarna obveznost zakoncev - aktivna legitimacija - zaznamba spora - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neobrazloženost sklepa - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - zakonska domneva o enakosti deležev na skupnem premoženju
Toženca v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajata, da se zavedata ustaljene prakse Vrhovnega sodišča RS, da lahko upnik v situaciji, ko je posel sklenjen z izključnim namenom izigravanja, vloži ničnostno tožbo, vendar se s takšnim stališčem ne strinjata. Izpostavljata, da ima tožnica v tem postopku na razpolago zgolj izpodbojno, paulijansko tožbo. Pritožbeno sodišče izpostavlja novejšo sodno prakso na tem področju, kjer je med drugim obrazloženo, da je ključna razlika v tem, kakšna je bila ob sklenitvi posla volja (oz. kakšen je bil namen) pogodbenih strank. Če sta se zgolj zavedali, da obstaja možnost oškodovanja upnikov, je dejanje izpodbojno. Če pa je bil njun namen (in s tem ključen nagib za sklenitev pogodbe) prav oškodovanje upnikov, je primerna ničnostna sankcija. Za razmejitev je tako treba ugotoviti, kaj je bil v posameznem primeru ključen nagib za sklenitev pogodbe (ključen nagib je tisti, brez katerega pogodba ne bi bila sklenjena) in ali je bil tak nagib nedopusten (usmerjen k uresničitvi interesa, ki je v nasprotju z Ustavo RS, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli).
V primeru, da bo dopuščen ničnostni zahtevek, ima tožnica na razpolago tudi izbrisno tožbo, saj bi bilo v nasprotnem sodno varstvo iz ničnostne tožbe povsem izničeno in izvotljeno.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da ima tožnica v postopku zavarovanja možnost dokazovati verjetnost obstoja terjatve tudi po zahtevku iz 83. člena DZ. Pritrditi ji namreč gre, da do pridobitve pravnomočne sodbe, na podlagi katere bi lahko po prvem odstavku 83. člena DZ zahtevala določitev deleža dolžnika, to je drugega toženca, na skupnem premoženju, lahko mine daljše časovno obdobje, v katerem bi prva toženka lahko s premoženjem, na katerem ima izključno lastninsko pravico (čeprav tožnica trdi, da gre za skupno premoženje), razpolagala in ga odtujila ter tožnica brez zavarovanja na to premoženje ne bi mogla poseči.
Glede razmerja med začasno odredbo in zaznambo spora je po oceni pritožbenega sodišča starejša sodna praksa, da zaznamba spora v celoti izključuje pravico do začasne odredbe, presežena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00086068
ZGD-1 člen 55, 471, 515, 515/1, 515/3, 515/4, 522. ZDR-1 člen 13, 13/1, 31. ZGJS člen 25, 28. OZ člen 3, 5, 6, 7, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 22, 22/1, 131. ZPP člen 3, 3/3, 8, 214, 214/2, 236, 339, 339/1, 339/2, 339/2-2, 339/2-6, 339/2-8, 339/2-14, 360, 360/1. ZS člen 2, 2/2.
pogodba o zaposlitvi - sklep nadzornega sveta - neizbira kandidata - poslovodja družbe - pogoji za imenovanje poslovodje - pogodba o zaposlitvi poslovodje - pogajanja pred sklenitvijo pogodbe - uporaba splošnih pravil civilnega prava - opustitev sklenitve pogodbe - nesklenitev pogodbe - odškodnina neizbranemu kandidatu - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - protipravnost ravnanja - načelo vestnosti in poštenja - skrbnost udeležencev v obligacijskem razmerju - načelo proste presoje dokazov - (ne)izvedba predlaganih dokazov - substanciranje dokaznega predloga
Od povprečnega človeka, ki kandidira oz. se prijavi na razpis na delovno mesto poslovodje družbe, se pričakuje, da delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu ne odpove, preden z družbo kot novim delodajalcem ne sklene pogodbe o zaposlitvi ali druge pogodbe o opravljanju funkcije poslovodje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00089398
KZ člen 244, 244/1, 244/2. KZ-1 člen 45a, 86, 86/8, 86/9. ZKP člen 129a. ZGD-1 člen 255, 255/2, 515, 515/6.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic - izvrševanje kazenskih sankcij - izvršitev kazni zapora - način izvršitve kazni zapora - alternativni način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni - merila za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - namen kaznovanja - presoja objektivnih in subjektivnih okoliščin - narava in teža kaznivega dejanja - dosežena velika premoženjska korist - odvzem premoženjske koristi - ponovitvena nevarnost - poslovodja - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče RS je že v več odločbah poudarilo, da bi moralo odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni temeljiti na poglobljenem, analitičnem in celovitem preverjanju in oceni okoliščin, povezanih tako z osebnostjo storilca kot tudi njegovim dejanjem, torej vseh tistih okoliščin (olajševalnih, obteževalnih in drugih), ki so bile odločilne pri izbiri in odmeri kazni, ter da sodišče izvede postopek, analogen postopku sodne odmere kazni, ki jo sestavlja ugotovitev vseh relevantnih okoliščin v zvezi z dejanjem in storilcem in vseh olajševalnih in obteževalnih okoliščin, njihovo vrednotenje in izrek kazni.
Pritožbeno sodišče pritrjuje, da je treba objektivne okoliščine presojati v duhu 86. člena KZ-1 in jih oceniti glede na stanje v času odločanja o NIK. Vendar pa pritožniki zmotno zmanjšujejo pomen in vlogo teh okoliščin pri presoji storilčevega stanja po obsodbi. Čeprav 86. člen KZ-1 poudarja specialno prevencijo in resocializacijo storilca, kot je izražena v 45.a členu KZ-1, sodišče pri presoji ne more in ne sme zanemariti drugih namenov določenih z 45.a členom KZ-1. V nasprotju z napačnim razumevanjem pritožnikov 45.a člen KZ-1 ostaja pomemben tudi v fazi odločanja o načinu izvršitve kazni. Na njem temelji celoten sistem kaznovanja in ga ni mogoče zanemariti niti v stanju ex post res judicata, niti ga ni mogoče preglasiti z instituti NIK, saj ti izhajajo iz njega. Zato mora sodišče v fazi odločanja o NIK upoštevati vse z zakonom določene namene kaznovanja. To vključuje varovanje temeljnih vrednot in načel pravnega reda ter ozaveščanje storilca in drugih o nedopustnosti izvrševanja kaznivih dejanj z nameni povračilnosti ter specialne in generalne prevencije. Sodišče prve stopnje z upoštevanjem objektivnih okoliščin ni izničilo institutov NIK. Nasprotno, osredotočanje zgolj na subjektivne okoliščine in stanje obsojenca brez kakršne koli povezave s kaznivim dejanjem bi spodkopalo samo osnovo kaznovanja - cilje, ki jih želi doseči. Le s tehtanjem vseh okoliščin je mogoče doseči resnični namen alternativnega kaznovanja, ki uteleša humano kaznovalno politiko, ki upravičenim obsojencem omogoča prestajanje kazni na bolj human način, običajno zunaj institucionalnega okolja.
ZSReg člen 17, 34, 34/1, 34/1-4, 35, 35/4. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2002) člen 30. ZGD-1 člen 412, 412-4, 418, 418/2.
redna likvidacija družbe - izbris iz sodnega registra - sklep o izbrisu iz sodnega registra - obrazložitev sklepa
Načeloma v registrskem postopku pri odločanju o zahtevku za vpis, ko je predlogu ugodeno, ni treba, da je sklep obrazložen, vendar pa ZSReg določa tudi, da je registrski sklep, s katerim je ugodeno zahtevi, po potrebi lahko obrazložen. Za tak primer je v konkretni zadevi tudi šlo. Registrsko sodišče ni navedlo razlogov za svojo odločitev, sodišče druge stopnje pa ocenjuje, da bi te v konkretnem primeru moralo navesti. Pri presoji utemeljenosti predloga za zaključek postopka likvidacije bi moralo sodišče prve stopnje opraviti materialno pravni preizkus pravilnosti poročila po 415. členu ZGD-1. Registrsko sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na to, ali so izpolnjeni materialno pravni pogoji za izbris družbe iz sodnega registra po zaključku redne likvidacije.
ZGD-1 člen 679, 679/1, 683, 683a, 683a/1-1. ZSReg člen 35, 35/4, 35/5. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 82, 82/1.
izbris subjekta vpisa - podružnica tujega podjetja - neobrazložen sklep - registrski postopek - prijava - pravni promet - odgovornost matične družbe za obveznosti podružnice - neporavnane obveznosti - sposobnost biti stranka
Drugi pritožnik sicer pravilno navaja, da izpodbijani sklep ni obrazložen, kar pa je v registrskih postopkih dovoljeno na podlagi četrtega odstavka 35. člena ZSReg. Predlog za izbris podružnice je namreč vložila matična družba – ustanoviteljica podružnice, in skladno s prvim odstavkom 82. člena Uredbe priložila sklep ustanoviteljice podružnice o prenehanju oz. ukinitvi podružnice v Ljubljani z dne 24. 10. 2024. Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom predlogu ugodilo, ga ni bilo dolžno obrazložiti (peti odstavek 35. člena ZSReg).
Obstoj neporavnanih obveznosti podružnice, za katere skladno z določbo 683. člena ZGD-1 odgovarja tuje podjetje z vsem svojim premoženjem, ni razlog za zavrnitev izbrisa podružnice iz sodnega registra.
vpis spremembe zastopnika v sodni register - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - začasni zastopnik - pooblastilo za sklic skupščine
V danem primeru gre namreč za izredno situacijo, ki je Družbena pogodba ni predvidela in je ne ureja. Določila Družbene pogodbe so bila (glede na njeno ubeseditev) namreč sprejeta za redno normalno poslovanje in za redno imenovanje direktorja, v konkretnem primeru pa je šlo za imenovanje začasnega člana uprave oziroma direktorja v skladu z drugim odstavkom 273. člena ZGD-1 in tovrstnega imenovanja citirane določbe Družbene pogodbe ne preprečujejo oziroma ga ne izključujejo.
ZGD-1 člen 503, 503/3, 503/4. ZST-1 člen 3. ZPP člen 152.
družbeniška tožba - actio pro socio - predujem za stroške postopka - založitev predujma
Določba četrtega odstavka 503. člena ZGD-1 predstavlja lex specialis, t.j. izjemo od splošnega pravila iz 3. člena ZST-1, po katerem mora sodno takso plačati tisti, ki je predlagal uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, in 152. člena ZPP, po katerem vsaka stranka sama predhodno krije svoje stroške postopka. Namen zakonodajalca, ki je določil, da stroške postopka in stroške posebnega zastopnika krije družba, je v olajšanju položaja družbenikov, ki lahko z družbeniško tožbo brez stroškovnih obremenitev nadomestijo ali sanirajo opuščena ravnanja družbe same, ki bi primarno morala poskrbeti za to, da družbeniki in poslovodje pravilno ter vestno izpolnjujejo svoje obveznosti v razmerju do družbe.
ZGD-1 člen 394, 425, 427, 428, 428/1, 429, 429/1, 425/1, 471, 471/1, 480, 480/1, 522. DZ člen 67, 68, 69, 69/1. SPZ člen 72, 72/2. ZSReg člen 39, 39-2.
poslovni delež zakonca v gospodarski družbi - skupno premoženje zakoncev - prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo po skrajšanem postopku - sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku - poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo - pravni interes za pritožbo - sklep o vpisu v sodni register
Tudi poslovni delež je lahko predmet skupnega premoženja zakoncev. Na takem premoženju deleži zakoncev niso določeni, zakonca pa imata na stvareh iz skupnega premoženja skupno lastnino (68. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Zakonca upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno (prvi odstavek 69. člena DZ in drugi odstavek 72. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Ključnega pomena pri tem pa je, da se skupno premoženje pridobi originalno v trenutku nastanka premoženja (67. člen DZ). Če je v sodnem registru pri poslovnem deležu kot imetnik vpisan samo en zakonec, to ne pomeni, da poslovni delež ne bi mogel biti v skupni lastnini. Ugotovitvena sodna odločba, da spada poslovni delež med skupno premoženje zakoncev, je namreč deklaratorne narave, ki učinkuje za nazaj, to je od trenutka, ko je na podlagi originalne pridobitve takšno premoženje nastalo.
ZGD-1 člen 390, 390-1, 480, 481, 482, 509, 522. ZZZDR člen 51.
skupno premoženje zakoncev - poslovni delež kot skupno premoženje - izostanek vpisa poslovnega deleža v sodni register - pravni učinek vpisa v sodni register - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - prenehanje družbe po skrajšanem postopku, če sta družbenika zakonca
Če družbi ni znano, da je poslovni delež skupno premoženje, pravila korporacijskega prava prevladajo nad pravili o skupnem premoženju. Drugače pa je, če družba ve, da je poslovni delež skupno premoženje (in ji je znano tudi, da sta družbenika glede skupnega premoženja v sporu). V tem primeru bi bilo sklicevanje na legitimacijski učinek vpisa v sodni register v nasprotju s splošnim načelom dobre vere in poštenja in zato pravno nevzdržno. Tožena stranka, oziroma njen poslovodja, ki je vedel, da je poslovni delež skupno premoženje,bi torej moral sklicati skupščino skladno z določbo 509. člena ZGD-1 in o njej na ustrezen način obvestiti tudi tožnico.
Družbenika bi morala uskladiti svoje akte in svojo organiziranost z dejanskim stanjem. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožnica pri uresničevanju svojih korporacijskih upravičenj onemogočena. Če je tako, se tožena stranka ne more sklicevati na svoje akte, saj neuskladitev z dejanskim stanjem izhaja iz njene sfere.
stroški postopka - nepravdni postopek - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške - pravica družbenika do informacij in obveščenosti - predlog predlagatelja za posredovanje informacij - posredovanje informacij družbeniku - izpolnitev
ZNP-1, ki se uporablja v tem postopku, v prvem odstavku 40. člena določa, da vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Po tretjem odstavku 52. člena ZGD-1, kadar je predlog v zadevi iz 50. člena ZGD-1 utemeljen, predlagateljeve stroške krije družba, če zakon ne določa drugače.
ZGD-1 člen 605, 605/1, 605/2, 607, 607/2, 609, 609/1, 609/6, 615, 615/2. ZPP člen 213, 213/1, 243, 244, 244/4, 248, 254, 254/2, 254/3. ZNP-1 člen 42.
pripojitev - sodni preizkus menjalnega razmerja - poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja - mnenje poravnalnega odbora - poravnalni odbor - prevzeta družba - prevzemna družba - metoda ocenjevanja - ocenjevanje vrednosti podjetij - metoda diskontiranih denarnih tokov - metoda neto vrednosti sredstev
Podaljševanje ter stroškovno obremenjevanje postopka z izvedbo dokazov, za katere ni izkazano, da so potrebni za odločitev, negativno vpliva na zahtevo po sojenju v razumnem roku. Poravnalnemu odboru je z zakonom naloženo, da mora mnenje predložiti brez nepotrebnega odlašanja. V okoliščinah konkretnega primera je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je samo nadaljevalo s postopkom.
Iz pravice do enakosti orožij izhaja, da mora sodišče, kadar nima ustreznega strokovnega znanja z določenega področja, za razrešitev strokovnih vprašanj izvesti dokaz z izvedencem. Priče pri podajanju strokovnih standardov, ki veljajo v določenem poklicu ali določeni dejavnosti, ne nastopajo v vlogi nevtralnega in nepristranskega izvedenca.
OZ člen 149, 179, 180. ZGD-1 člen 623, 623/10, 636, 636/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - odmera višine premoženjske in nepremoženjske škode - škoda povzročena pri delu ali v zvezi z delom - izpostavljenost azbestu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - razbremenitev objektivne odgovornosti - višina odmerjene odškodnine - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - intenzivnost in trajanje pravno priznane nepremoženjske škode - ugovor pasivne legitimacije - izčlenitev z ustanovitvijo nove družbe - odgovornost za obveznosti prenosne družbe - vpis v sodni register - nastanek škodnega dogodka
Po določbi prvega odstavka 636. člena v zvezi z desetim odstavkom 623. člena ZGD-1 so za vse obveznosti prenosne družbe, ki so nastale do vpisa izčlenitve v register, poleg družbe, ki ji je v delitvenem načrtu dodeljena obveznost, kot solidarni dolžniki odgovorne tudi vse druge družbe, ki so udeležene pri izčlenitvi (torej tudi prenosna družba), in sicer do višine vrednosti aktivnega premoženja. Za jamstvo po prvem odstavku 636 člena ZGD-1 je odločilno, ali je dejstvo, na katero se veže nastanek obveznosti, nastopilo pred vpisom izčlenitve v register ali ne. Ob tem velja poudariti, da pri odškodninskih obveznostih ni nujno, da je pred vpisom delitve škoda že nastala, ampak za odškodninsko obveznost zadošča, da je bilo uresničeno škodno dejstvo.
Azbest je nevarna snov, delo, pri katerem so bili delavci izpostavljeni azbestnemu prahu, pa je nevarna dejavnost.
Predlagatelji so pred istim prvostopenjskim sodiščem že vložili vsebinsko podoben predlog, ki ga je sodišče zavrglo zaradi neobstoja pravnega interesa. Tisti sklep je bil po njihovem napačen, vendar so pojasnili, da se zoper njega ne pritožujejo, pač pa vlagajo nov predlog. Menili so, da to lahko storijo, ker pri zavrženju ne gre za meritorno (tj. vsebinsko) odločitev o njihovem pravovarstvenem zahtevku. To pravno stališče pa je napačno. Nevzdržno bi bilo, da bi isti predlagatelj lahko uveljavljal sodno varstvo enake vsebine, vse dokler mu enkrat ne bi uspelo.