skupščina d.o.o. - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine d.o.o. - lastni poslovni delež družbe - glasovalna pravica v d.o.o. - nasprotni predlog - pravica do obveščenosti
Res določba 522. člena ZGD-1 določa, da se za postopek likvidacije, prenehanja po skrajšanem postopku, uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine smiselno uporabljajo določbe tega zakona o delniški družbi. S tem, ko tako določa, pa je treba ničnost skupščinskih sklepov presojati glede na določbo 390. člena ZGD-1, ki opredeljuje, kdaj so sklepi nični in pri tem izhaja iz ureditve v delniški družbi. Tako je sklicevanje sodišča prve stopnje na kršitev temeljnega načela iz 221. člena ZGD-12 pravilna in se sme smiselno uporabljati tudi za razmerja v družbi z omejeno odgovornostjo.
Res je, kar trdi pritožba, da je z nasprotnim predlogom mogoče predlagati drugačno vsebino prvotnega in pravočasno predlaganega skupščinskega sklepa, vendar pa se po mnenju pritožbenega sodišča mora z nasprotnim predlogom poskušati doseči le drugačno odločitev glede bistva prvotnega predloga, drugače bi res lahko šlo za novo točko dnevnega reda.
Lastni poslovni delež pa niti družbi ne daje nobenih pravic4, torej tudi ne bodočemu kupcu, kršitev te določbe pa pomeni kršitev temeljnih načel družbe in so sklepi, sprejeti na tak način nični, ker so v nasprotju z bistvom družbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00030929
ZPP člen 318, 318,/1, 318/2, 338, 338/2. OZ člen 1035. ZGD-1 člen 8.
zamudna sodba - domneva o priznanju dejstev - dovoljeni pritožbeni razlogi - trditveno breme - asignacija - način poplačila - odškodninska odgovornost družbenikov - odgovornost za dolgove družbe - odgovornost družbenika za dolg družbe - zloraba družbe - spregled pravne osebnosti - predpostavke za spregled pravne osebnosti - sklepčnost tožbe - pravnorelevantna dejstva
Zamudna sodba sankcionira toženčevo pasivnost, če na tožbo ne odgovori v zakonsko določenem roku. Sodišče resničnosti trditev tožeče stranke o pravnorelevantnih dejstvih ne preizkuša, saj sodba temelji na neovrgljivi domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe, na katere tožeča stranka opira svoj tožbeni zahtevek. Zato sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Tožnik je zadostil trditvenemu bremenu glede obstoja asignacijskega poplačila podizvajalcev.
Trditvena podlaga tožbe je umeščena pod 8. člen ZGD, ki ureja spregled pravne osebnosti. Gre za položaj, v katerem za obveznosti družbe odgovarjajo tudi njeni družbeniki.
ZGD-1 člen 521, 521/1, 521/1-7, 403, 403/3, 404, 404/3. ZFPPIPP člen 422.
postopek prisilne likvidacije - prisilna likvidacija - odločanje o začetku postopka prisilne likvidacije - pritožba družbenika - pritožba dolžnika - začetek stečajnega postopka
Edini družbenik ima kot stranka postopka prisilne likvidacije možnost proti sklepu o začetku postopka likvidacije vložiti pritožbo in v njej uveljavljati razloge v zvezi z obstojem pogojev za začetek prisilne likvidacije. Pravice do pravnega sredstva zoper to odločitev tudi ni mogoče odvzeti dolžniku, ki zatrjuje, da družba deluje.
Osrednja predpostavka za izvedbo postopka likvidacije je, da je na razpolago dovolj likvidacijske mase (premoženja) za popolno poplačilo vseh upnikov oziroma njihovih terjatev. Če se torej ugotovi, da premoženje dolžnika ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov v celoti, vključno z vsemi pripadki, se likvidacijski postopek ne opravi, ampak mora družba prenehati v stečajnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00031929
ZGD-1 člen 501, 501/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izključitev družbenika iz d.o.o. - razlogi za izključitev družbenika - porušeno zaupanje - kršitev pravice stranke do izjave
Utemeljen razlog za izključitev družbenika iz družbe so lahko tudi ravnanja družbenika, s katerimi je bilo tako grobo poseženo v bistvo družbe z omejeno odgovornostjo. t.j. v tesnejšo povezanost med družbeniki in zaupanje med njimi, da njihovo medsebojno sodelovanje ni več mogoče. K temu je treba dodati, da zgolj slabi osebni odnosi med družbeniki, njihovo medsebojno nerazumevanje ali zamere seveda ne utemeljujejo izključitve družbenika iz družbe. Če pa porušeno zaupanje izvira iz kakšnih ravnanj družbenika, ki so bila npr. storjena v škodo družbe in/ali družbenikov, pa čeprav v preteklosti, pa to lahko predstavlja utemeljen razlog za izključitev družbenika iz družbe po tretjem odstavku 501. člena ZGD-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00030501
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 515, 515/6. ZPP člen 212, 214, 214/2, 285.
poslovna odškodninska odgovornost - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - odškodninska odgovornost člana organa vodenja in nadzora - trditveno in dokazno breme - obstoj škode - višina škode - materialno procesno vodstvo
Člani organa vodenja ali nadzora morajo pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe (prvi odstavek 263. člena ZGD-1). Člani organa vodenja ali nadzora solidarno odgovarjajo družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti (drugi odstavek 263. člena ZGD-1). Trditveno in dokazno breme glede prvih (splošnih) treh predpostavk odškodninske odgovornosti (protipravnost, škoda in vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in škodo) je torej na tožeči stranki, krivda na strani povzročitelja škode pa se v primeru subjektivne odškodninske odgovornosti (kakršen je tudi zadevni primer) domneva. Tožena stranka mora zatrjevati in dokazati, da je ravnala v skladu z dolžno skrbnostjo, ali da je nekrivdno ni upoštevala, ali da bi do škode prišlo tudi v primeru ravnanja z dolžno skrbnostjo. V ta okvir sodi tudi dokazovanje trditev, da je ravnala v okviru praviloma širokega polja podjetniške presoje, se pravi, da je smela razumno domnevati, da je odločitev, sprejeta na podlagi ustreznih informacij, v dobro družbe. Navedeno predpostavlja, da je zbrala vse razpoložljive informacije pravnega in dejanskega značaja, da je na tej podlagi skrbno ocenila prednosti in slabosti možnih odločitev in da je upoštevala razpoznana tveganja.
Ker med strankama ni sporno, da je bilo v relevantnem obdobju za opravljanje računovodskih storitev kot tudi za odvajanje prispevkov in davkov zadolženo računovodsko podjetje tožeče stranke in ker odškodninska odgovornost poslovodje gospodarske družbe ni objektivna odškodninska odgovornost, pri kateri mora tožeča stranka zatrjevati in dokazovati zgolj škodni dogodek in škodo, bi morala tožeča stranka podati ustrezne trditve glede protipravnega ravnanja tožene stranke (npr. nezadostna skrbnost pri izbiri računovodskega podjetja, opustitev nadzora nad opravljenimi storitvami računovodskega podjetja ipd.). Ker takšnih navedb ni podala, pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je tožničin zahtevek tudi v tem delu neutemeljen.
gospodarski spor - civilni spor - pravila postopka v gospodarskih sporih - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - družba za vzajemno zavarovanje - odškodninska odgovornost članov uprave - trajanje mandata - zavrženje revizije kot nedovoljene - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe
Za presojo uporabe pravila iz 1. točke prvega odstavka 482. člena ZPP je odločilno, kakšen je bil položaj prvo tožene stranke v času storitve očitanih škodnih dejanj oziroma, da je bila prvo tožena stranka član uprave pri tožeči stranki v tem času in ne, da je imela položaj člana uprave tudi v času vložitve tožbe oziroma še manj, v času trajanja sodnega postopka.
določitev primerne denarne odpravnine - poravnalni odbor - pritožba - predujem za stroške - sklep procesnega vodstva
V sodnem preizkusu denarne odpravnine se po drugem odstavku 388. člena ZGD-1 uporabljajo še določbe drugega odstavka in 1. točke tretjega odstavka 605. člena ter 606. do 615. člena tega zakona. V tej fazi postopka je bistven odgovor na vprašanje ali je v določbah ZGD-1, ki jih je bilo treba uporabiti procesno določilo, ki bi narekovalo dopustitev posebne pritožbe zoper izpodbijani sklep, ki se nanaša izključno na obveznost nasprotne udeleženke založiti dodatni predujem za stroške, ki bodo nastali z izdelavo neodvisne cenitve, poravnalni odbor in zunanjega izvedenca.
Pred odločitvijo o stroških postopka je sodišče z izpodbijanim sklepom naložilo nasprotni udeleženki založitev dodatnega predujma za delo poravnalnega odbora in zunanjega izvedenca. V navedenih določbah, to je 614. v zvezi s 609. členom ZGD-1, ni nobenih posebnih (procesnih) določb o založitvi predujma za njihovo delo. Zato je treba uporabiti 14. točko prvega odstavka 270. člena ZPP in tretji odstavek 270. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 52. člena ZGD-1 in 42. členom ZNP-1, ki se smiselno uporablja v navedenem nepravdnem gospodarskem postopku. Sklep sodišča o naložitvi predujma pa je sklep procesnega vodstva zoper katerega ni pritožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO DRUŽB
VSL00030694
ZGD člen 459. OZ člen 132, 168, 168/3. ZPP člen 7, 212, 285, 359. ZDoh-2 člen 27, 27-5.
premoženjska škoda - zmanjšanje premoženja družbe - odškodnina iz naslova izgubljenega dobička - izgubljeni zaslužek - izgubljeni dobiček - pričakovani dobiček - delitev dobička - upravljanje družbe - aktivna legitimacija - prestajanje zaporne kazni - pripor - hipotetično sklepanje o obstoju izgubljenega dobička - trditveno breme - nezadostna trditvena podlaga - zmanjšanje škode - izguba osebnega dohodka - dohodnina - davek od odškodnine - odmera odškodnine v bruto znesku - materialno procesno vodstvo - stroški postopka - vrednost predmeta spora
Ključna okoliščina za utemeljenost zahtevka za izgubljeni dobiček je obstoj dobička pred nastankom škodnega dogodka. Šele če je dobiček družbe, preden je tožnik prišel v pripor, obstajal, bi bilo moč utemeljeno zaključiti, da bi nastajal tudi v bodočnosti. Tožnik bi moral zatrjevati in izkazati, da je družba imela dobiček pred nastankom škodnega dogodka, kot tudi, koliko je ta dobiček znašal. Zgolj s pavšalno navedbo, da je družba imela dobiček, brez njegove opredelitve po višini, pa slednji (že) svojemu trditvenemu bremenu ni zadostil (7. in 212. člen ZPP).
Odškodnina za izgubljeni dohodek je po določbi 5. točke 27. člena ZDoh-2 obdavčljiva. Dostavek o tem, da je toženka od tožniku prisojene odškodnine dolžna plačati davek in tožniku izplačati neto znesek, pa ne sodi v izrek sodbe in je stvar obrazložitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00046192
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.. URS člen 22.. ZFPPod člen 3, 13, 13/1, 15, 19, 19/5, 20, 21, 21/1.. ZPP člen 314.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - odškodninska odgovornost direktorja d.o.o. - prezadolženost družbe - nujni posli - bilanca stanja - protipravnost ravnanja - solidarna odgovornost - več direktorjev družbe - omejitev ali izključitev odgovornosti - vzročna zveza - dokazno breme - pravica do poštenega sojenja - delna sodba - sosporništvo - materialno procesno vodstvo
Da je odločitev o izdaji delne sodbe prepuščena sodišču, ki v okviru procesnega vodstva presoja smotrnost predloga stranke za njeno izdajo, lahko pa sodišče tudi samo, tj. brez predloga strank oceni, da je izdaja takšne sodbe smotrna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00030254
ZIZ člen 24. ZPP člen 337, 337/1. ZGD-1 člen 580, 580/6.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - prehod terjatve - pripojitev - univerzalno pravno nasledstvo - dovoljene pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je prezrlo, da je bil po javno objavljenih podatkih sodnega registra prvotni upnik s pogodbo pripojen k pritožniku. Z vpisom pripojitve v register je prevzeta družba prenehala in bila izbrisana iz sodnega registra. Sodišče prve stopnje se do pripojitve in njenih pravnih posledic ni v ničemer opredelilo, pritožnikove navedbe pa kljub temu, da so prvič podane v pritožbi, tudi ne predstavljajo nedovoljenih pritožbenih novot. Predlog upnika namreč ni vedno opredelilni element 24. člena ZIZ in sodišče lahko v nekaterih primerih, kamor sodi tudi prenehanje pravne osebe zaradi pripojitve, celo sámo, brez predloga nadaljuje postopek z novim upnikom. S pripojitvijo namreč na prevzemno družbo preide vse premoženje ter pravice in obveznosti pripojene družbe in prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila pripojena družba.
ZGD-1 je glede veljavnosti tako sklenjenih pogodb izredno jasen in ne pušča nobenih dvomov. Skladno z 38.a členom ZGD-1 (nasprotje interesov) bi lahko po četrtem odstavku omenjenega člena kot poslovodja toženke takšno pogodbo sklenil le s soglasjem skupščine toženke, pri čemer se, če omenjeno soglasje ni bilo dano, po osmem odstavku 38.a člena ZGD-1 šteje, da je pravni posel ničen oziroma da je pogodba nična. V primeru enoosebnih družb, kot je toženka, bi moral poslovodja za veljavno sklenitev sporne pogodbe pridobiti sklep edine družbenice, ki bi moral biti ne samo sprejet, ampak skladno z deseto alinejo 505. člena ZGD-1 in v zvezi z 38.a členom ZGD-1 ter predvsem v zvezi s prvim in drugim odstavkom 526. člena ZGD-1 še vpisan v knjigo sklepov (le-to potrjuje notar oziroma jo v elektronski obliki vodi notarska zbornica), saj morebitni sklepi v izpostavljeni smeri, ki niso vpisani v knjigo sklepov, nimajo pravnega učinka. Namen 38.a člena ZGD-1 je lahko dosežen šele, ko da edini družbenik enoosebne d.o.o.. (formalno) soglasje za sklenitev konkretne pogodbe. In od vsakega poslovodje je mogoče utemeljeno pričakovati, da bo zavoljo veljavnosti tovrstnih pogodb sledil določbam ZGD-1 ter pridobil ustrezno soglasje edinega družbenika, katerega interesi niso nujno enaki interesom njegovih neposrednih ali posrednih lastnikov. Povedano drugače, potrebno je (formalno) soglasje edinega družbenika, ki ga morebitno soglasje njegovih posrednih ali neposrednih lastnikov ne more preprosto nadomestiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00029717
OZ člen 435. ZGD-1 člen 38a, 38a/4, 38a/9, 283. ZPP člen 181, 181/2. ZZK-1 člen 243, 243/1.
zavarovanje z začasno odredbo - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - prodajna pogodba - prodaja solastnega dela nepremičnine - nična pogodba - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - zastopanje družbe proti članom uprave
Iz vseh trditev obeh upnikov izhaja, da zasledujeta interes, da se nepremičnina, ki je bila odtujena na podlagi ničnega pravnega posla, vrne v premoženjsko sfero prvega dolžnika. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je ustrezno sodno varstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe, izbrisna tožba. Izbrisno tožbo pa je mogoče vložiti tudi brez posebnega ugotovitvenega zahtevka na ničnost pogodbe, saj se o tem vprašanju lahko odloča kot o predhodnem vprašanju ob odločanju o utemeljenosti izbrisne tožbe. Izbrisna tožba je po svoji naravi stvarnopravna tožba, njen tožbeni zahtevek pa je specifičen in je usmerjen ne le na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, temveč tudi na izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe (ki temelji na ničnem pravnem poslu) in posledično na vzpostavitev prejšnjega zemljškoknjižnega stanja. Prav slednje navajata upnika v svojih trditvah. Za take zahtevke pa posebnega utemeljevanja pravnega interesa drugi odstavek 181. člena ZPP ne zahteva.
Za izbrisno tožbo tako ne zadošča, da je vpis materialnopravno neveljaven (ker je npr. pogodba, ki je podlaga za vpis, nična), temveč mora imeti oseba, ki vlaga izbrisno tožbo, na nepremičnini tudi pravico, ki je kršena z materialnopravno neveljavno vknjižbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00030930
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 360, 360/1, 363, 363/2, 383. ZGD člen 258, 258/1, 258/2.
veriženje pogodb - najem letala - nastanek škode - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetno izkazan obstoj terjatve - pomanjkljiva trditvena podlaga - opredelitev do relevantnih navedb stranke
Z ničemer tožnica kot predlagateljica začasne odredbe svojega predloga ni nadgradila s takimi trditvami, iz katerih bi izhajalo, da je svojo terjatev, upoštevajoč revizijske razloge, izkazala za verjetno. To pa bi za uspeh s predlogom morala storiti, saj ta utemeljitev spada v njeno trditveno sfero. Z vprašanjem, ali je v tej fazi postopka zaradi vezanosti sodišča na določilo 383. člena v zvezi z drugim odstavkom 363. člena ZPP to sploh mogoče, pa se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo. Svojega stališča, da „nedvomno obstoji večja verjetnost, da bo v ponovnem sojenju ugodeno zahtevku, kot pa da bo zahtevek zavrnjen, sicer Vrhovno sodišče ne bi ugodilo reviziji tožeče stranke“ tožnica ni ustrezno konkretizirala. Ob manjkajoči trditveni podlagi, ki bi se prilegala razlogom, iz katerih je bila v revizijskem postopku drugostopenjska sodba razveljavljena, pa je neutemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni popolno ugotovilo, zaradi česar naj bi tudi napačno uporabilo materialno pravo, v posledici obojega pa kršilo tudi 14. točke drugega odstavka 399. člena ZPP, češ, da se zaradi manjkajočih razlogov izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00029718
OZ člen 87. ZGD-1 člen 235, 235/2. ZIZ člen 270, 270/1, 270/3.
zavarovanje denarne terjatve - zavarovanje bodoče terjatve - začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - namen zavarovanja z začasno odredbo - pogoji za začasno odredbo - razmerje med družbo in delničarji - izplačilo dividend - prenos delnic - veljavnost pravnega posla - ničnost - zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve - posledice ničnosti - vpis v delniško knjigo
Pomembno je razlikovati pravno razmerje med delničarjem in družbo - izdajateljico delnic na eni strani in pravno razmerje med delničarji oziroma delničarji in tretjimi osebami na drugi strani. Vprašanje veljavnosti prenosa delnic je vprašanje razmerja med odsvojiteljem in pridobiteljem delnic, ki se obravnava po splošnih obligacijskih pravilih o veljavnosti pravnih poslov.
Posledica ničnosti je po 87. členu OZ vračilo na podlagi ničnega posla dobljenega vključno s plodovi. Ker ničnost pravnega posla učinkuje od njegove sklenitve dalje, torej v obravnavanem primeru pomeni, da dolžnik nikoli ni postal delničar izdajatelja delnic, v kolikor bi se pravnomočno izkazal prenos delnic nanj za ničnega. Vendar v razmerju do družbe velja kot njen delničar tisti, ki je kot delničar vpisan v delniško knjigo, zato je za družbo irelevantno, ali je tako legitimirani delničar pravi ali nepravi delničar. Delniška družba sme in mora dividende izplačati le tistemu, ki je na določen presečni dan vpisan v delniško knjigo. Temu delničarju veljavno izpolnjuje svoje obveznosti izplačila dividend, zato zoper nepravega delničarja nima terjatve na povračilo izplačanih dividend iz naslova neopravičene obogatitve.
Preozko je stališče prvostopenjskega sodišča, da bi bilo z izdajo začasne odredbe preprečeno izplačilo vmesnih dividend dolžniku, s tem pa terjatev upnika do dolžnika sploh ne bo mogla nastati. V konkretnem primeru je namen zavarovanja, da se denarna sredstva, ki bi lahko bila izplačana neupravičeni osebi, zavarujejo tako, da do konca postopka z njimi ne more razpolagati nobena od strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00029642
ZGD-1 člen 50, 52, 52/3, 512, 512/1, 512/2, 513. ZNP-1 člen 25, 42. ZPP člen 339, 339/2-8.
nepravdni postopek - pravica družbenika do informacije in vpogleda - molk organa - določnost zahtevka - kontradiktornost postopka - pravica do izjave - vzporedni izvensodni in sodni postopek
513. člena ZGD-1 ne preprečuje situacije, da vzporedno tečeta oba postopka, izvensodni in sodni.
V konkretnem primeru do odklonitve ni prišlo, temveč je šlo za molk poslovodstva, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Tudi zato sodišče prve stopnje ne bi smelo predloga zavrniti iz razloga, ker ni bilo podanega predhodnega dvostopenjskega odločanja, saj je to mogoče le, če je šlo za odklonitev njegove zahteve, družbeniki pa nato o tej odklonitvi dokončno odločajo.
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da bi bilo v nasprotju s smislom in namenom pravice do informacije in vpogleda, ki je korporacijska pravica družbenika, če bi moral družbenik predmet te pravice natančno določiti. Res pa je, da sta pravna teorija in sodna praksa že zavzeli stališče, da predlog ni utemeljen, če predlagatelj zahteva izročitev fotokopij dokumentov, za razliko od zahteve, da se mu omogoči fotokopiranje dokumentov.
Sodišče prve stopnje ne bi smelo svoje odločitve opreti na vlogo nasprotne udeleženke, o kateri se predlagatelj ni imel možnosti predhodno izjasniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00040251
ZGD-1 člen 498,498/1. OZ člen 421. ZFPPIPP člen 19, 19/1. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 7, 7/1, 318, 318/1, 318/1-3.
tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - tožba za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - prenos zemljiškega pisma - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - posojilo družbi namesto lastnega kapitala - odlog plačila terjatve - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - cesija terjatve - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - obid kogentnega predpisa - ločitvena pravica - nesklepčna tožba nesklepčnost tožbe - izbris zemljiškega dolga
Gospodarsko ustreza posojilu tudi družbenikov odlog terjatve nasproti družbi. Iz tega razloga pravno dejanje odloga plačila dobička ob podani kapitalski neustreznosti družbe predstavlja nedovoljeno kapitalsko posojilo po prvem odstavku 498. člena ZGD-1. Za presojo, ali določeno pravno dejanje predstavlja kapitalsko posojilo po 498. členu ZGD-1, je namreč odločilen trenutek, ko je bila pravno dejanje izvedeno. Posojilo, dano v kriznih finančnih okoliščinah za družbo, se ipso iure prekvalificira v lasten kapital in se ne obravnava kot posojilo, ki bi ga družba kot posojilojemalka posojilodajalcu morala vrniti. Glede na to, da je za presojo ugovora kapitalskega posojila odločilen trenutek, kdaj je bilo posojilo dano, je ugovor po 498. členu ZGD-1 nastal že s trenutkom, ko je bilo pravno dejanje iz 498. člena ZGD-1 opravljeno. Iz tega razloga sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati, kdaj je tožnica izvedela za odstop terjatve, saj se s cesijskim prenosom pravna narava terjatve ne spremeni. Nasprotna razlaga bi omogočala obid kogentne določbe 498. člena ZGD-1. S cesijo terjatev iz posojil, ki ustrezajo kriterijem iz 498. člena ZGD-1 na tretje osebe, bi se družbeniki, ki so družbi namesto lastnega kapitala zagotovili posojilo, izognili zakonsko predvideni sankciji in bili drugi upniki stečajnega dolžnika oškodovani. Če gre za zavarovalni zemljiški dolg (kot v obravnavanem primeru, ko je bil zemljiški dolg ustanovljen zaradi zavarovanja terjatve iz naslova bilančnega dobička) pridobi dolžnik s plačilom obveznosti iz zemljiškega dolga pravico do povratnega prenosa zemljiškega dolga. Ta pravica izvira iz zavarovalne pogodbe in tudi če ni izrecno omenjena, je mogoče domnevati obstoj takšnega implicitnega dogovora. Dolžnik lahko torej le na podlagi plačila določene obveznosti, za zavarovanje katere je bil ustanovljen zemljiški dolg, zahteva povratni prenos zemljiškega pisma.
ZPP člen 82, 82/1, 82/2, 270, 270/1-9, 270/3. ZGD-1 člen 263, 263/1, 515, 515/1, 515/5, 515/6.
tožba na prenehanje družbe - pravilno zastopanje v postopku - skupno zastopanje - pooblastilo - rok za predložitev pooblastila - začasni zastopnik - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba
Izpodbijani sklep je sklep procesnega vodstva, ki se nanaša na določitev roka za predložitev pooblastila, zoper katerega ni pritožbe. Zato pritožba zoper ta sklep ni dovoljena.
Navzven izraženo nestrinjanje dveh direktorjev, ki zastopata družbo skupno, o vprašanju, ali naj družba preneha ali ne, je po stališču pritožbenega sodišča preraslo iz notranjega razmerja v odločilno dejstvo za rešitev spora, ki ga sodišče, ki odloča o prenehanju ali obstoju družbe, ne more spregledati z obrazložitvijo, da naj sporna razmerja glede zastopanja uredita sama družbenika znotraj družbe.
Če družbenika ne moreta rešiti spornih razmerij o obstoju družbe, jih ne bosta niti glede zastopnikov družbe. Sodišče pa mora pravni osebi, ki se je v sporu znašla na strani tožene stranke, zagotoviti pravilno zastopanje, sicer tožbe zoper njo ne more obravnavati. Pri opravljanju svojih nalog morata direktorja ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.
OZ člen 5, 239, 239/1. ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3.
postopek osebnega stečaja - posojilna pogodba - direktor družbe - prodaja zastavljene nepremičnine - dolžnik kot solidarni porok - vrnitev nepremičnine, ki je del stečajne mase - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - namen odpusta obveznosti - novela ZFPPIPP-G - načelo vestnosti in poštenja - zaščita interesov druge pogodbene stranke - izpolnjevanje obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - pravni standard - zmanjševanje premoženja družbe - povezane družbe - izigranje upnikov
Od uveljavitve novele ZFPPIPP-G dalje je treba namen odpusta obveznosti obravnavati skozi prizmo načela vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ. To načelo zahteva, da si pogodbena stranka pri uresničevanju pravic, ki jih je pridobila s sklenitvijo pogodbe, in pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti ne prizadeva samo za uresničitev svojih interesov, zaradi uresničitve katerih je sklenila pogodbo, temveč mora s pravo mero in na ustrezen način skrbeti tudi za uresničitev in zaščito interesov druge pogodbene stranke. Načelo vestnosti in poštenja določa vrednostno usmeritev ravnanja strank pri vseh vidikih poslovnega obligacijskega razmerja, in sicer pri sklepanju pogodbe, pri uveljavljanju pravic, ki jih stranka pridobi s sklenitvijo pogodbe in pri izpolnjevanju obveznosti, ki jo stranka prevzame s sklenitvijo pogodbe. Tudi pri izpolnjevanju svoje obveznosti mora pogodbena stranka ravnati vestno in pošteno. To vrednostno usmeritev opredeljuje pravilo, vsebovano v prvem odstavku 239. člena OZ, po katerem mora dolžnik svojo obveznost izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi. Zloraba pravice do odpusta obveznosti je opredeljena z generalno klavzulo v tretjem odstavku z G novelo spremenjenega 399. člena ZFPPIPP. Namen odpusta obveznosti je omogočiti odpust obveznosti samo tistemu dolžniku, ki ni zmožen izpolniti svojih obveznosti, čeprav je ravnal in ravna vestno in pošteno.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je treba pravdni standard vestnega in poštenega ravnanja obravnavati ločeno glede na to, ali nastopa dolžnik v svojstvu potrošnika, fizične osebe ali pa v svojstvu družbenika in direktorja družbe. Torej je za presojo vestnosti in poštenja dolžnika v postopku osebnega stečaja povsem irelevantno, ali je dolžnik ravnal (ne)vestno in (ne)pošteno v svojstvu fizične osebe ali pa kot direktor (in edini lastnik poslovnega deleža) posameznih družb.
Zakonska ureditev je odraz volje zakonodajalca, da družbenikom prepusti izbiro, ali želijo imeti zaprto ali odprto družbo. Ta njihova izbira pa je izražena v določilih družbene pogodbe, pri čemer morajo biti določbe o prepovedi delitve poslovnega deleža ali o pristojnosti skupščine, da odloča o delitvi poslovnega deleža, jasne in nedvoumne.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - pravno nasledstvo - poziv na prevzem postopka - sodna odločba - odredba - nedovoljena pritožba
Poziv na prevzem pravde nima narave sodne odločbe. Gre le za poziv, ki je potreben zaradi vodstva pravde, s katerim se ne odloča o pravicah in dolžnostih pravdnih strank. Zoper take pozive, ki so po vsebini odredbe, ne pa sklepi, pritožba ni dovoljena.