DRUŽINSKO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO
VSK00076144
ZZZDR člen 51. DZ člen 67, 69, 70. OZ člen 86, 119. ZGD-1 člen 38a, 505, 526. SPZ člen 72, 72/2, 72/3.
ničnost pravnega posla - skupno premoženje - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - upravljanje s skupnim premoženjem - razpolaganje s skupnim premoženjem - oderuška pogodba - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca
Tožeča stranka po oceni pritožbenega sodišča ni uspela dokazati, da je druga toženka v času sklepanja spornih poslov vedela, da je poslovni delež v drugi tožnici skupno premoženje prvega tožnika in prve toženke, pri čemer v tej zvezi ne zadostuje domneva o skupnem premoženju, ki bi bilo pridobljeno med trajanjem zakonske zveze. Ta domneva velja namreč v razmerju med zakoncema, zato tretji osebi ni mogoče naložiti procesnega bremena, da dokaže, da premoženje ni skupno, temveč posebno premoženje enega od zakoncev.
ZFPPIPP člen 443. ZPod člen 188, 188/1, 188/1-4. ZS člen 3.
naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - premoženje izbrisane družbe - predlog za začetek stečajnega postopka - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - statusne spremembe - prenehanje družbe - vpis izbrisa - družbeno podjetje - pravica uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - pravica uporabe javne ceste - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Če se v primeru prenehanja družbe zaradi statusnih sprememb po izbrisu družbe iz registra najde določeno premoženje, gre za situacijo podobno primeru, ki ga ureja 443. člen ZFPPIPP.
ZGD-1 člen 293, 395. ZPre-1 člen 63, 63/1, 64, 64/1.
izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe - sklep skupščine delniške družbe - prevzemi - mirovanje glasovalnih pravic - predsednik skupščine delniške družbe - pristojnosti skupščine
Bistveno je, da ciljna družba prepreči glasovanje nezakonitemu prevzemniku, pri tem pa ni bistveno, kdo in kako to stori. Po mnenju pritožbenega sodišča lahko to stori predsednik skupščine pri izvajanju procesnega vodstva skupščine, lahko pa predsednik to odločitev tudi prepusti sami skupščini. Skupščina s sprejemom sklepa o mirovanju glasovalnih pravic ne krši svojih kogentno določenih pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00075727
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4. ZDR-1 člen 17, 31. ZGD-1 člen 263.
spor med gospodarsko družbo in direktorjem družbe - neupravičena obogatitev - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - zamudna sodba - zavrnilna (neprava) zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pasivnost tožene stranke - sklepčnost tožbe - nesklepčna tožba - nasprotje med trditvami in dokazi - razpis naroka - kontradiktoren postopek - dokazi in dokazna ocena - pogodba o zaposlitvi poslovodje - elementi delovnega razmerja - trditvena in dokazna podlaga - nedovoljene pritožbene novote
Razpis naroka in izvedba dokaznega postopka sicer tudi v primeru, da tožena stranka ne odgovori na tožbo, nista vselej izključena. Do njiju lahko npr. pripelje nasprotje med v tožbi podanimi trditvami in k njej priloženimi dokazi. Za tak primer gre v konkretni zadevi.
zloraba pravic - povezane družbe - pravica družbenika do informacije in vpogleda - konkurenčna dejavnost - pravno priznana škoda
Nasprotni udeleženec ni pojasnil kako daleč naj bi bila širitev njegove dejavnosti v Ljubljano in širitev konkurenčne klinike C. d.o.o. v Celje, da bi jo bilo mogoče okvalificirati kot občutno škodo. Širjenje dejavnosti nasprotnega udeleženca v Ljubljano je zatrjeval kot poslovno strategijo, se pravi samo kot za poslovni načrt, idejo.
V d.o.o. ni prisile prodaje poslovnega deleža. Če bi se preostali družbeniki za to odločili, je to njihova stvar. Zato tudi povzete trditve nasprotnega udeleženca niso dosegale splošnega zavrnitvenega razloga z vidika zlorabe pravic oziroma kršitve načela lojalnosti.
Ko imajo zadeve povezanih družb pomembnejši dejanski učinek na zadeve družbe matere, se takšna zadeva šteje tudi za zadevo družbe matere, da je s tem prestopljen prag pomembnosti, ki razširi pravico do informacij tudi na zadeve povezane družbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00076799
ZGD-1 člen 592, 624, 624/2, 635, 635/2, 635/2-1, 636, 636/1, 636/2. ZPP člen 13, 13/1, 186, 213, 214, 214/2. ZSReg člen 5, 8, 8/4, 8/5, 33, 34, 34/1, 34/1-1, 41, 41/4, 41a, 41a/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 114, 119.
statusno preoblikovanje - delitev - pravni položaj upnikov - prepoved poslabšanja položaja upnikov - varovanje interesov upnikov - solidarna odgovornost družb - vprašanje o (ne)obstoju pravice ali pravnega razmerja - ugotavljanje dejstev - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - publicitetni učinek vpisa
Prepoved poslabšanja pravnega položaja upnikov je eno izmed načel statusnih preoblikovanj. To načelo predstavlja tudi vodilo pri razlagi določbe prvega odstavka 636. člena ZGD-1. Po navedeni določbi so vse obveznosti družbe, ki so nastale do vpisa delitve v register, poleg družbe, ki ji je v delitvenem načrtu dodeljena obveznost, kot solidarni dolžniki odgovorne vse druge družbe, ki so udeležene pri delitvi, in sicer vsaka do višine vrednosti premoženja, ki je bilo dodeljeno v delitvenem načrtu, zmanjšano za obveznosti, ki so ji bile dodeljene v delitvenem načrtu.
izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - konverzija terjatve v osnovni kapital - prednostna pravica do novih delnic - izključitev prednostne pravice do novih delnic
Možnost uveljavljanja prenizke ali celo nikakršne odpravnine kot ničnostni ali izpodbojni razlog zoper sklep skupščine o iztisnitvi manjšinskih delničarjev je v celoti izključena.
Namen glavnega delničarja, da pridobi tolikšen delež, ki mu bo omogočil iztisnitev manjšinjskih delničarjev, ni niti nezakonit niti v nasprotju z moralnimi in etičnimi načeli.
Sklep o povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki že po naravi stvari predstavlja izključitev prednostne pravice do novih delnic dotedanjih delničarjev po 337. členu ZGD-1.
Prednostna pravica delničarjev iz 337. člena ZGD-1 ni absolutna. Že iz zakonske zahteve, da je za njeno izključitev potrebna večina najmanj 3/4 pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala, je razvidno, da ima večinski delničar, ki je že pred dokapitalizacijo dosegal le nekaj manj kot 90 % udeležbo v osnovnem kapitalu družbe, velike možnosti doseči izključitev prednostne pravice ostalih delničarjev. Prav ima pritožba, da izključitev ne sme biti fraudulozna ali zlonamerna in da se morajo poleg formalnih spoštovati tudi materialne predpostavke za izključitev, skladno s katerimi je izključitev dopustna le, če je v interesu delniške družbe, če ustreza namenu, ki ga zasleduje in je sorazmerna v smislu prednosti za delniško družbo in slabosti za posamezne delničarje. A te predpostavke so v danem primeru izpolnjene, tožniki pa fraudoloznosti ali zlonamernosti glavnega delničarja niso izkazali.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC00077375
OZ člen 263, 264, 547, 760, 760/1. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15.
odškodninska odgovornost - organi vodenja in nadzora - posojilo - nastanek škode - navadna škoda - načelo relativnosti obligacijskih razmerij
Pravilni so razlogi, da tožnica vtožuje navadno škodo (nevrnjeni del posojila z obrestmi) in ne izgubljenega dobička, vendar je napačen zaključek, da je šlo v segmentu škode kot zmanjšanja premoženja za nevtralen posel. Obširni razlogi sodišča prve stopnje o povezanosti poslov, o nekakšnem gledanju na posle kot celoto in o namenih sklenjenih pravnih poslov nimajo nobenih pravno relevantnih posledic, npr. v smeri nenastanka škode družbi A. OZ takšnih povezanih poslov ne ureja in zato zanje ni določenih nobenih (posebnih) pravnih posledic. Za presojo v konkretni zadevi je treba poleg zgoraj omenjenega ZGD-1 uporabiti obstoječe določbe OZ. Izpodbijana sodba ne vsebuje okoliščin, ki bi lahko kazale na morebitno neveljavnost sklenjenih poslov. Iz sodbe in iz trditvene podlage pravdnih strank ne izhaja, da bi bila prava volja udeležencev poslov kakorkoli drugačna od izražene, čeprav so bili posli povezani in je bilo njihovo sklepanje namenjeno v zagotovitvi kreditiranja tretje družbe za nakup delnic.
Družba je torej s prejetim denarjem (zaradi protipravnih ravnanj tožencev) brez ustreznih zavarovanj (pretirano tvegano, neskrbno) razpolagala, ko ga je posodila naprej tretji družbi. Zato je družbi nastala navadna škoda v višini nevrnjenega posojila s pripadki. Gre za navadno škodo v obliki zmanjšanja oškodovančevega premoženja, ki se kaže v izgubi ali zmanjšanju vrednosti premoženja, in utemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da se je škoda manifestirala v neplačilu terjatve.
družbenik - pravica do informiranosti družbenika - pravica družbenika do informacije in vpogleda - izkazanost pravnega interesa - kolizija interesov družbe in družbenika - konkretizacija škode
Pravica družbenika do informiranosti je zastavljena zelo široko, saj obsega vse, kar se nanaša na družbo in njeno dejavnost. Med neposredne zadeve družbe med drugim spadajo tudi podjetniški načrti in ukrepi, pogodbe z zaposlenimi itd. Družbenikova pravica do informacij o zadevah družbe se torej ne izčrpa zgolj z možnostjo vpogleda v knjige in spise družbe, pač pa družbenik lahko zahteva tudi informacijo v zvezi s poslovodjevim vrednotenjem posameznih zadev družbe in zato tudi pojasnila v zvezi s posameznimi poslovnimi odločitvami.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - skupščinski sklepi - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - imenovanje revizorja - navodila družbenikov v d. o. o. poslovodstvu - družbena pogodba - vodenje poslov družbe - finančno poslovanje - računovodske storitve - delitev bilančnega dobička - dolžnost poslovodje - razrešitev direktorja - imenovanje poslovodje v d.o.o.
Po prepričanju sodišča druge stopnje naloga vodenja finančnega poslovanja vsebuje tudi nalogo in pristojnost izbire ter določitve izvajanje računovodskih storitev v družbi, izbor družbe za izvajanje računovodskih storitev spada med posle operativnega vodenja družbe.
Četudi bi bilo v Družbeni pogodbi določeno, da lahko družbeniki sprejemajo poslovodne odločitve (kar v obravnavanem primeru ni bilo), pa družbeniki ne morejo dajati obveznih navodil glede tistih nalog, ki so po zakonu kogentno naložene poslovodji, zlasti glede odločanja in ravnanja v statusnih vprašanjih in na področju računovodstva ter finančnega poslovanja (tudi po predpisih o finančnem poslovanju podjetij).
ZGD-1 člen 236, 236/2, 237, 237/1, 237/2, 237/7, 238, 238/4.
statut delniške družbe (d. d.) - ničnost - prenos delnic - soglasje družbe za prenos delnic - utemeljeni razlogi za odklonitev dovoljenja za prodajo delnic - konkretizacija razloga - informativni dokaz - nadomeščanje pomanjkljivih trditev z dokazi
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo obstoječo sodno prakso, iz katere izhaja, da obstaja več ravni konkretizacije razlogov za odklonitev dovoljenja za pridobitev delnic. Prva je zakonska, to je zgoraj citirani 237. člen ZGD-1, druga je konkretizacija odklonitvenih razlogov v statutu posamezne družbe, kjer morajo biti ti razlogi že natančneje določeni, torej bolj natančno kot v samem zakonu. Ne zadošča, da je v statutu zakonski razlog le prepisan, pač pa mora biti statut konkretnejši od zakona. Tretji nivo pa je sam sklep, s katerim v posameznem primeru organ družbe, ki je pristojen za odločanje o izdaji dovoljenja, izdajo slednjega odkloni. Organ mora obrazložiti, zakaj so pri točno določenem pridobitelju podani razlogi, ki preprečujejo prenos in kakšni so ti razlogi. Ne zadostuje samo prepis določb statuta.
sklep skupščine - sklep o povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe - izpodbijanje sklepa skupščine - delitev dobička delničarjem - manjšinski delničar
Zgolj dejstvo, da se tožnik kot manjšinski delničar ne strinja z dolgoročno naravnano strategijo vodenja in s tem povezanimi investicijami tožene stranke oziroma se zavzema za drugačno dividendno politiko, ne predstavlja utemeljenega razloga za razveljavitev izpodbijanega sklepa o nominalnem povečanju osnovnega kapitala po tretjem odstavku 395. člena ZGD‑1.
ZGD-1 člen 512, 512/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - sodno varstvo - zavrnitev zahteve - objektivna in subjektivna predpostavka - odklonilni razlog - razlogi za odklonitev - standard verjetnosti - konkurenčna dejavnost - kolizija interesov družbe in družbenika - kršitev dolžnosti zvestobe in lojalnosti - prepoved povzročanja škode - gospodarska družba
Za družbi tuj namen gre takrat, ko informacija v ničemer ne more služiti legitimnim interesom družbenika kot člana družbe.
Ker sta družbenika sprta (predlagatelj pa je sprt tudi s preostalimi vpletenimi družinskimi člani), ni verjetno, da bo predlagatelj dal interesom nasprotne udeleženke prednost pred interesi lastne družbe. Ne le verjetno, ampak dokazano je, da je predlagatelj tako ravnal v preteklosti, odnosi med družbenikoma pa se od takrat niso spremenili, kar tudi po stališču višjega sodišča kaže na verjetnost, da bodo zahtevane informacije uporabljene v korist konkurenčne družbe.
Ker v tej zadevi ni bilo izpodbito, da obstajajo tudi zakonski razlogi za zavrnitev zahteve predlagatelja za dostop do določenih informacij, je obseg informacij, do katerih je predlagatelj upravičen, odvisen tudi od razlogov, s katerimi je nasprotna udeleženka utemeljila svoje odklanjanje informacij.
ZGD-1 člen 609, 609/6, 614, 614/1. ZIZ člen 19, 19/1. ZPP člen 142, 142/3, 142/4.
izključitev manjšinskih delničarjev - primerna denarna odpravnina - sodni preizkus primernosti denarne odpravnine - stroški postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja - predujem za stroške poravnalnega odbora - predhodno kritje stroškov - specialna pravila odmere stroškov - pritožba zoper sklep o plačilu predujma - fikcija osebne vročitve - prepozna pritožba - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba - popravni sklep - pravno sredstvo zoper popravni sklep - pravni pouk o pritožbi - začetek teka pritožbenega roka
Po presoji pritožbenega sodišča sodijo v kategorijo stroškov poravnalnega odbora iz prvega odstavka 614. člena ZGD-1 stroški, ki so nastali s postavitvijo pooblaščene ocenjevalke vrednosti podjetij. V obravnavani zadevi se je le z izvedbo tega dokaza lahko delničarjem zagotovilo učinkovito sodno varstvo pravice do preizkusa primerne denarne odpravnine. Ker je sodna odločba izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti, mora biti zoper takšen sklep o založitvi (dodatnega) predujma za plačilo stroškov dovoljena pritožba.
Sprememba pravnega pouka sklepa, ki je sprva določal, da zoper sklep ni pritožbe, po spremembi pa določa, da je pritožba dovoljena, ne predstavlja odprave očitne pisne pomote, temveč gre za napako pri oblikovanju volje sodišča prve stopnje, ki ne dopušča odprave napake z izdajo popravnega sklepa.
ZGD-1 člen 273, 273/1, 273/1-5, 390, 390/1, 390/1-1. ZZavar-1 člen 54, 54/3, 66, 67, 67/1, 67/2, 67/4. ZSReg člen 13, 13/1, 19, 31, 31/3, 33, 33/1, 33/2, 34, 34/1, 34/1-4, 35, 35/4, 37, 37/2, 37/3, 38, 38/2. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 343, 343/2, 343a. ZSDU člen 79, 79/6.
delniška družba - imenovanje člana nadzornega sveta - predstavnik delavcev - svet delavcev - sklep sveta delavcev - ničnost sklepa - nadomestni sklep - ugovorni postopek - prekinitev postopka - prepozna pritožba
Pri smiselni uporabi 343.a člena ZPP ter sklicevanju na pritožbeni razlog iz 1. točke prvega odstavka 338. člena ZPP, ki vsebuje tudi očitek o 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, registrsko sodišče lahko odpravi storjeno absolutno bistveno postopkovno kršitev in z drugim sklepom izdela obrazložitev prvega sklepa. Namen zakonodajalca je bil namreč, da se s 343.a členom ZPP da pravna podlaga sodišču prve stopnje, da samo odpravi storjeno napako in s tem zniža število razveljavljenih odločb, kar prispeva tudi k hitrosti postopka, ki je v registrskem postopku še posebej poudarjeno (prvi odstavek 13. člena ZSReg).
Tudi, če je v zakonsko materijo povzdignjena vsebina Statuta v skladu s peto alinejo prvega odstavka 273. člena ZGD-1 in bi lahko bile posledično nične volitve predlagatelja kot člana nadzornega sveta po prvi alineji prvega odstavka 390. člena ZGD-1, pa bi vsebinska presoja primernosti in usposobljenosti predlagatelja presegala dolžnost registrskega sodišča v zvezi z ugotavljanjem morebitne ničnosti sklepa Sveta delavcev, ki je potrdil Oceno volilno nominacijske komisije Sveta delavcev subjekta vpisa o primernosti in usposobljenosti predlagatelja.
Med strankam niso bila sporna dejstva zato, ker sta se predlagatelj in subjekt vpisa razhajala o vprašanju izpolnjevanja pogojev predlagatelja za člana nadzornega sveta. Vsi podatki o izpolnjevanju teh pogojev, ki tvorijo dejansko podlago za materialno pravno presojo po 67. členu ZZavar-1 namreč niso bili sporni. Zato tudi ni bilo nobenega razloga za prekinitev postopka, saj mora registrsko sodišče o predhodnem materialno pravnem vprašanju vselej odločiti.
pravica do informacije in vpogleda - prekoračitev trditvene podlage - trditveno breme - ponovno uveljavljanje pravice - zloraba pravice - pooblaščena oseba
Predlagatelj nosi trditveno breme glede tega, do katere zahtevane dokumentacije mu vpogled, ki mu je dne 8. 6. 2023 bil dopuščen, naj ne bi bil omogočen. Predlagatelj pa je v izpodbijanem predlogu pravzaprav le vztrajal pri svoji prvotno postavljeni zahtevi.
družbenik - pravica do informiranosti družbenika - pravica družbenika do informacije in vpogleda - popolna informacija - restriktivna razlaga izjem
Niti družba, niti sodišče, ne more presojati jasno zapisane določbe 512. člena ZGD-1 ob uporabi splošnih pravil civilnega prava, pač pa ob uporabi načel korporativnega prava, ki družbeniku omogočajo popolno informiranost, razen ob restriktivno zakonsko določenih izjemah, ki se jih tudi ozko razlaga. Družbenikova pravica do informacije je pravilo, njena odklonitev je izjema.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00076737
ZGD-1 člen 38a, 38a/1, 38a/2, 38a/3, 38a/4, 38a/9. OZ člen 73. ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 286.
ničnost posla - negativna ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - nedopustna kavza - nedopustni nagib - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - notarski zapis - posojilna pogodba - sporazum o ustanovitvi hipoteke - neposredno izvršljiv notarski zapis - učinki vpisa in izbrisa prokure v sodni register
V tem primeru gre za tako imenovano negativno ugotovitveno tožbo, ko tožnica od toženca (ki je sklenil sporne pravne posle) zahteva ugotovitev neobstoja (ničnost aneksov in sporazuma) pravnega razmerja. Teorija zagovarja stališče, da je negativna ugotovitvena tožba dopustna tedaj, ko želi tožnik zaradi toženčevega zatrjevanja obstoja pravnega razmerja s tožbo doseči jasnost glede obstoja tega pravnega razmerja in svojih obveznosti ter glede svojih nameravanih premoženjskopravnih razpolaganj.
Glede pritožbenih navedb o ničnosti na podlagi 38.a člena ZGD-1 pritožbeno sodišče pritožniku odgovarja, da je sodišče prve stopnje povsem pravilno ugotovilo, da je toženec sklepal posle sam s sabo, enkrat v vlogi družbenika-posojilodajalca, drugič pa v vlogi zakonitega zastopnika družbe, kar je ob odsotnosti soglasja skupščine za takšne posle, povsem v nasprotju interesov družbe. Toženec je ravnal, kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, zaradi lastnih ekonomskih interesov in pritožbene presoje ne zdržijo njegove trditve, da je šlo za interese družbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00076934
ZGD-1 člen 384, 388, 614, 614/1, 614/2. ZPre-1 člen 17, 68. ZST-1 člen 31, 31/2,. ZPP člen 363, 363/3.
sodni preizkus denarne odpravnine - vrednost spornega predmeta - določitev prave vrednosti - pravilna odmera sodne takse - varstvo manjšinskega delničarja - iztisnitev manjšinskih delničarjev - domneva pravičnega nadomestila - izpodbojna domneva - zloraba pravic - zloraba notranje informacije - dopustnost posega v lastninsko pravico - posebna pritožba ni dovoljena - stroški postopka - porazdelitev bremen - dostop do sodišč
Zoper sklep z dne 26. 4. 2023, s katerim je sodišče prve stopnje po ugovoru nasprotnega udeleženca določilo pravo vrednost spornega predmeta, posebna pritožba ni dopustna, se pa stranka zoper to odločitev sme pritožiti v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari (drugi odstavek 31. člena ZST-1 v povezavi s tretjim odstavkom 363. člena ZPP).
Korekturna dolžnost sodišča po ZST-1 (po uradni dolžnosti ali na ugovor stranke) je določena le z namenom pravilne odmere sodne takse, in pride v poštev le v primerih, ko je višina sodne takse odvisna od vrednosti spornega predmeta, za kar v obravnavanem primeru prav tako ne gre.
Stališču, da je domneva praviloma neizpodbojna, da pa je sodni preizkus odpravnine možen v primerih zlorabe pravic (glavnega delničarja), kar bi bilo podano, če bi prevzemnik 90 % prag sprejema prevzemne ponudbe dosegel s prevaro, prisilo, zavajujočimi informacijami, zlorabo notranjih informacij, nedovoljenim dogovarjanjem in podobnimi ravnanji, zaradi katerih bi bile porušene zakonitosti trga, pri čemer vseh primerov ni mogoče vnaprej izčrpno opredeliti, je enotno pritrdila novejša sodna praksa.
Sistemska ureditev izključitve manjšinskih delničarjev po ZGD-1 (384. do 388. člen) je v bistvenem drugačna kot ureditev po ZPre-1 (68. člen v zvezi s 17. členom).
Zaprtost in nelikvidnost delniškega trga širi prostor za tržne manipulacije, vendar na njihov obstoj zgolj zaradi teh dejstev ni mogoče sklepati. Trg delnic prvega udeleženca je bil pač takšen, kot je glede na objektivne danosti lahko bil, pri čemer predlagatelj ni navedel sklepčnih trditev o zlorabi notranjih informacij, o nedovoljenem dogovarjanju oziroma o vplivu drugih (netržnih) dejavnikov na ceno delnic.
Okoliščina, da povpraševanja po delnicah ciljne družbe ni bilo, ker so jo obvladovali glavni delničarji že pred prevzemom, sama po sebi ne predstavlja tržne manipulacije. Intenca prevzemanja družb s strani managerjev ni niti nezakonita niti nelegitimna, prav tako ne dejstvo, da si je glavni delničar še pred opravljeno zadnjo transakcijo z delnicami pridobil monopolni položaj v družbi. Prav tako je (za določitev poštene cene delnic) nerelevantno, ali je šlo za več kot deset let načrtovan in skonstruiran prevzem prvega nasprotnega udeleženca.
Porazdelitev bremena stroškov postopka sodnega preizkusa primerne denarne odpravnine določa 614. člena ZGD-1 povsem samostojno in neodvisno od pravil, ki jih glede stroškov določata ZPP in ZNP-1.
Namen 614. člena ZGD je, da se s specialno stroškovno ureditvijo omogoči manjšinskim delničarjem dostop do sodišča.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3. ZGD-1 člen 394, 394/1, 502, 522.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - izključitev družbenika - skupščinski sklep o izključitvi družbenika - vpis izključitve družbenika v sodni register - ničnost ali izpodbojnost dela sklepa skupščine - zavrnitev vpisa - zadržanje učinkovanja odločbe
Zatrjevana in ugotovljena ničnost sklepa skupščine, ki je podlaga za predlagani vpis podatkov, je lahko razlog za zavrnitev vpisa. V primeru zavrnitve takšnega vpisa pa tudi ni mogoče opraviti vpisov na podlagi 502. člena ZGD-1.
Možnost izključitve družbenika je v zakonu določena z namenom preprečevanja nastanka škode ostalim družbenikom in družbi ter zagotovitve njenega nemotenega in zakonitega delovanja ter ohranjanja njene biti. Družbeniku, ki takšno delovanje onemogoča oziroma ga ogroža, preti izključitev. Navedeno je z vidika obstoja pogoja za izdajo začasne odredbe po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ še zlasti pomembno v danem primeru, saj je tožena stranka pomembna institucija finančnega sistema Republike Slovenije.