KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00002764
KZ-1 člen 235, 235/1, 235/2, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 372, 372-1. ZGD-1 člen 263, 263/1. OZ člen 50, 50/1.
ločenost premoženja družbe in družbenika - kršitev kazenskega zakona - kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - ponareditev poslovnih listin - enoosebna gospodarska družba - družba z omejeno odgovornostjo - edini družbenik - protipravno ravnanje - navidezna (simulirana) pogodba - fiktivni pravni posel
Odločitve edinega družbenika v enoosebni gospodarski družbi ne morejo derogirati protipravnosti njegovega ravnanja, ki se kaže v prikazovanju navideznih (fiktivnih) pravnih poslov, na podlagi katerih je prišlo do nezakonitega zmanjšanja sredstev oškodovane družbe z omejeno odgovornostjo. Premoženje slednje je ne le navzven, temveč tudi v razmerju do edinega družbenika, tuje premoženje, družbenik pa mora kot poslovodja zasledovati (tudi) premoženjske interese družbe, sicer lahko uresniči vse zakonske znake kaznivega dejanja po 235. členu KZ-1.
ZGD-1 člen 105, 118, 425, 426. OZ člen 393, 393/3, 406.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - izbris družbe iz sodnega registra - izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku - sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku - premoženje izbrisane družbe - delitev premoženja družbe - družbeniki kot pravni nasledniki izbrisane družbe - solidarnost upnikov - aktivna stvarna legitimacija
V konkretnem primeru ZGD-1 (niti drug zakon) solidarnosti ne določa, nista pa se zanjo dogovorila niti družbenika. Tožnik zato lahko zahteva le plačilo svojega dela terjatve (premoženja izbrisane družbe). Ker se družbenika nista dogovorila drugače, se terjatev do toženca med njiju deli na enaka dela (tretji odstavek 393. člena OZ). Tožnik je torej aktivno (stvarno) legitimiran le za polovico vtoževane terjatve.
sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku - umik pritožbe - ugovor udeleženca
Ker je po tretjem odstavku 334. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg umik pritožbe nepreklicen, je pritožbeno sodišče lahko ugotovilo le dejstvo umika pritožbe, ne da bi jo meritorno obravnavalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSK00007672
ZFPPIPP člen 34, 34/4, 34/4-1, 35, 36, 37, 38, 39, 42, 43, 44, 44/5, 236. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost poslovodstva - prosta podjetniška presoja - neenako obravnavanje upnikov - odškodninska odgovornost članov organov vodenja in nadzora - neposlovna odškodninska odgovornost - pravila o dokaznem bremenu - insolventnost družbe - neobrazloženost sodbe
Ko bi ugotovilo, kdaj je prišlo do insolventnosti, bi moralo ravnanje tožencev primerjati z ravnanjem, kakršno je zahtevano v 34. do 39. členu ZFPPIPP. Upoštevati je namreč treba, da odškodninska odgovornost poslovodstva in članov NS, kot je urejena v 42. in 43. členu ZFPPIPP, nima značaja odgovornosti za nastanek finančnega položaja insolventnosti družbe, temveč samo za kršitev prepovedi in zapovedi, določenih v 34. do 39. členu ZFPPIPP.
Določbe 35. do 39. člena ZFPPIPP omejujejo prosto podjetniško presojo članov poslovodstva ob nastanku insolventnosti, saj določajo, katere ukrepe mora poslovodstvo izvesti in v kakšnem času.
Dokazno breme se prenese na toženo stranko, ki mora izkazati, da preusmeritev finančnih tokov na drugo osebo ni pomenila neenakega obravnavanja upnikov, ker naj bi dejansko šlo le za plačila in obveznosti, nujne za redno poslovanje družbe.
Kriteriji v 34. členu ZFPPIPP so določeni primeroma. Kriterija neznatne vrednosti in posebnih okoliščin nista našteta med njimi, zato bi morali toženci izkazati, da je šlo za plačila in prevzem obveznosti, ki so nujni za redno poslovanje družbe in da zato ne pomenijo neenakega obravnavanja upnikov.
Vsaka pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago. Če ni podlage ali je ta nedopustna, je pogodba nična.
Toženec je z vplačilom zneska 210.700,00 EUR na račun vložka povečanega osnovnega kapitala družbe (na podlagi sklepa skupščine o povečanju osnovnega kapitala družbe) pridobil (prevzel) povečan osnovni kapital družbe. Za vračilo vplačanega zneska (prehod premoženja družbe na toženca) toženec ni izkazal dopustne podlage.
ZGD-1 člen 50, 50/1, 50/1-12, 50/2, 276, 256, 514. ZNP člen 19.
visečnost pravde (litispendenca) - res iudicata - nepravdni postopek - imenovanje članov nadzornega sveta
V sodni praksi je bilo zavzeto stališče (sklep VS RS III Ips 14/2005), da sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni, posledično, da se 12. alineja prvega odstavka 50. člena ZGD-1, ki velja za organe vodenja in nadzora delniške družbe, smiselno za družbo z omejeno odgovornostjo ne uporablja. Z novelo ZGD-1I je bil dodan nov drugi odstavek 50. člena, ki je na novo določil možnosti za sodno imenovanje poslovodje v družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditno družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo, medtem ko v zvezi z sodnim imenovanjem članov nadzornega sveta teh družb ni določil ničesar novega, zato se postavlja vprašanje obstoja zakonske podlage za sodno imenovanje članov nadzornega sveta v družbi z omejeno odgovornostjo.
ZGD-1 člen 237, 337, 337/1, 337/2. OZ člen 73, 73/1.
delniška družba - prenos delnic - soglasje družbe za prenos delnic - vinkulacija - vinkulacija delnic - razrešnica
Delniška družba določa svoje cilje samostojno. Po oceni pritožbenega sodišča je v Statutu družbe konkretno določen cilj v smeri zapiranja družbe z ambicijo doseganja čim večjega števila (z možnostjo doseganja absolutno - kvalificirane kapitalske večine) notranjega lastništva zaposlenih in bivših zaposlenih delavcev, legitimen in pravno dopusten cilj.
Vinkulacija je torej instrument za zagotovitev cilja, ki je v tem, da se v delniški strukturi družbe zagotavlja in ohranja (v čim večji meri, z možnostjo zagotovitve absolutno - kvalificirane kapitalske večine) struktura notranjih delničarjev, ki so sodelovali pri lastninskem preoblikovanju z uporabo notranjih metod lastninjenja. Več kot očitno pa je, da se ta cilj družbe lahko realizira z omejevanjem prenosljivosti delnic, in sicer v smeri, da se lahko pridobiteljem delnic, ki so izven kroga oseb obstoječih delničarjev in niso zaposleni pri toženi stranki ali z njo povezani družbi, s strani upravnega odbora tožene stranke odreče soglasje za prenos delnic. Če v vlogi pridobitelja delnic nastopa oseba, ki ni obstoječi delničar družbe in ki ni zaposlena v družbi ali z njo povezani osebi, lahko upravni odbor tožene stranke zavrne soglasje za prenos delnic.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK00007584
OZ-UPB1 člen 33.. ZGD-1 člen 263.
odškodninska odgovornost uprave po ZGD - izpolnitev predpogodbe - pošteno in vestno izpolnjevanje dolžnosti člana uprave
Poudarjena okoliščina, da so drugi, tretji in četrti toženec za odločitev o nakupu nepremičnine izvedeli, ko je bila predpogodba že sklenjena, je pravno relevantno dejstvo, saj predpogodba pravno zavezuje (33. člen Obligacijskega zakonika), kar je prav tako potrebno upoštevati pri ocenjevanju vestnosti in poštenega ravnanja članov uprave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00004585
ZPP člen 277, 277/2, 278, 278/1. ZGD-1 člen 263, 264, 264/1, 515, 515/7, 534, 535.
obrazložen odgovor na tožbo - zakupna pogodba - odškodninski zahtevek - oškodovanje družbe - poslovodja družbe - možnost vplivanja na poslovanje družbe - odškodninska odgovornost poslovodje - škoda, ki jo povzroči tretja oseba
Odškodninska odgovornost de facto poslovodje je podana, če so izpolnjeni pogoji iz določbe prvega odstavka 264. člena ZGD-1 v zvezi s sedmim odstavkom 515. člena ZGD-1 (odškodninska odgovornost zaradi vpliva tretjih oseb), po kateri mora oseba, ki s svojim vplivom na družbo namenoma pripravi člane organov vodenja ali nadzora, prokurista ali poslovnega pooblaščenca do tega, da posluje v škodo družbe ali njenih delničarjev, družbi povrniti zaradi tega nastalo škodo.
vpis gospodarske družbe v sodni register - neobstoječa gospodarska družba - zakoniti zastopnik družbe - neupravičena pridobitev - odpadla pravna podlaga
Tožnik ni bil v pravnem razmerju z družbo, pač pa s tožencem, s katerim sta se dogovorila, da mu bo zaradi poslovnega sodelovanja z njegovo družbo, dal del ustanovitvenega kapitala za družbo. Stališče toženca, da mu je tožnik denar izročil kot zakonitemu zastopniku družbe A. d.o.o., ne vzdrži. Šele z vpisom v sodni register, ko družba pridobi pravno subjektiviteto, jo prične zastopati zakoniti zastopnik. Biti zakoniti zastopnik (še) neobstoječe družbe pojmovno ni mogoče.
Izvedenec je pri izdelavi izvedenskega mnenja izhajal iz revidiranih poslovnih izkazov za leto 2014 in medletnih izkazov za leto 2015 in navedel, da je revizija bila izvedena skladno s SRS. Na upniku, ki zatrjuje insolventnost dolžnika, je trditveno in dokazno breme o obstoju insolventnosti. Pritožnik tega ne more storiti s splošnim sejanjem dvoma v celotne dolžnikove poslovne izkaze in v verodostojnost revizorske hiše. Tudi ne more uspeti z zatrjevanjem, katere dokazne listine bi moral dolžnik predložiti v spis v smislu SRS in kakšno revizijsko mnenje bi bilo predhodno moralo biti izdano po MRS. Zlasti ne zato, ker je bistvena okoliščina ta, kdaj in v kakšnih okoliščinah je bila revizija izvedena in kaj se je zgodilo na podlagi tako izvedene revizije. Na podlagi tako izvedene revizije je namreč dolžnik izvedel dokapitalizacijo in odpravil negativni kapital, s tem pa je odpadla domneva insolventnosti.
Sodišče pri določitvi izvedenca ni vezano na ozko strokovno usmeritev strank postopka (revizor ali izvedenec ekonomske stroke), podano v dokaznem predlogu. Pomembna so dejstva, ki jih stranka želi z izvedencem dokazovati in ki so hkrati pravno pomembna.
S prezadolženostjo iz prve alineje 1. točke 33. tarifne številke OT je treba razumeti prezadolženost v smislu terjatve konkretnega upnika.
ZSReg torej registrskemu sodišču ne daje podlage za vpis dejstva, da subjekt vpisa preneha, prav tako takšnega upravičenja registrskemu sodišču ne daje ZGD-1. Ta v tretjem odstavku 405. člena nalaga dolžnost organu, ki sprejme sklep o likvidaciji, da pošlje sklep registrskemu organu, da vpiše začetek likvidacije v register. In nenazadnje, ZFPPIPP v 229. členu, katerega določba se v skladu s 421. členom ZFPPIPP uporablja tudi za prisilno likvidacijo, prav tako določa, da se v register vpišeta le začetek in konec postopka prisilne likvidacije.
DAVKI - DEDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003255
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZDavP-2 člen 48, 48/1, 48/2, 48/8. ZD člen 142. ZGD-1 člen 7, 667, 671, 671/2, 672.
zavarovanje davčne obveznosti s hipoteko - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - nadaljevanje postopka zoper dediče - ugovor novega dolžnika - prehod obveznosti na dediča - univerzalno pravno nasledstvo - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - davčne obveznosti - prevzem carinskih in davčnih obveznosti - prenehanje opravljanja dejavnosti s.p. - statusno preoblikovanje s. p. - gramatikalna razlaga
Ugovor, da obveznost iz naslova dohodnine in prispevkov za socialno varnost ni prešla na univerzalnega pravnega naslednika, lahko poda le pravna oseba, na katero je bila prenesena dejavnost, ki jo je do prenosa opravljala fizična oseba, ne pa tudi dediči te fizične osebe po njeni smrti. Fizična oseba, ki preneha opravljati dejavnost, mora namreč praviloma sama izpolniti davčne obveznosti iz časa opravljanja svoje dejavnosti, posledično pa glede na splošna pravila o prehodu obveznosti le-te v primeru smrti fizične osebe preidejo na njene dediče.
ZFPPIPP člen 200, 200/4, 219, 221d, 221d/4, 221d/7, 221f, 221f/1, 221f/2, 221g. ZGD-1 člen 527, 530.
postopek poenostavljene prisilne poravnave - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - novela ZFPPIPP-G - posodobljen seznam terjatev - pravni temelj terjatve - zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave - vloga sodišča - odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave - povezane družbe - izpodbijanje potrjene prisilne poravnave
Po uveljavitvi novele ZFPPIPP-G, ki se uporablja za postopke, ki se uvedejo po 25. aprilu 2016, mora dolžnik v enem mesecu po začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave sodišču predložiti posodobljeni seznam terjatev, za katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, ki za vsako terjatev vključuje identifikacijske podatke o upniku, višini njegove terjatve in pravnem temelju njenega nastanka in navedbo, ali ima upnik v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali ožje povezane osebe ter je izdelan po stanju na dan začetka postopka prisilne poravnave in njegovo izjavo, da posodobljeni seznam terjatev resnično in pošteno prikazuje stanje navadnih terjatev upnikov ob začetku postopka prisilne poravnave, ki mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa. Posodobljeni seznam terjatev mora sodišče objaviti v treh delovnih dneh po njegovi predložitvi. Pritožba utemeljeno opozarja, da posodobljeni seznam navadnih terjatev upnikov, ki ga je predložil dolžnik in ki je bil objavljen dne 20. 2. 2017, ne vsebuje podatkov o pravnem temelju nastanka vseh navadnih terjatev upnikov. Navedeni podatek je v postopku poenostavljene prisilne poravnave obligatoren, kar pomeni, da glasovanja o poenostavljeni prisilni poravnavi na podlagi posodobljenega seznama terjatev, ki ne vsebuje vseh podatkov iz četrtega odstavka 221d. člena ZFPPIPP, ni mogoče dopustiti.
Podatki o pravnem temelju terjatev vseh upnikov, navedenih v posodobljenem seznamu, so pomembni zlasti z vidika varstva njihovih pravnih položajev. Sodišče namreč v postopku poenostavljene prisilne poravnave ne preizkuša, ali podatki o posameznih terjatvah v posodobljenem seznamu terjatev resnično in pošteno prikazujejo stanje navadnih terjatev upnikov ob začetku postopka prisilne poravnave. Vloga sodišča je po vložitvi zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave omejena zgolj na preizkus, ali so zahtevi priložene predpisane listine (drugi odstavek 221.f člena ZFPPIPP) in ali je zahteva vložena v predpisanem zakonskem roku, ali je dosežena večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave ter ali so predložene vse listine. Ker je kontrolna funkcija sodišča v postopku poenostavljene prisilne poravnave (praviloma) omejena zgolj na formalni preizkus zahteve, mora zato biti dana upnikom možnost vsebinske kontrole predlagane poenostavljene prisilne poravnave.
skupni zastopnik - odmera nagrade odvetniku - nepravdni postopek - sodni preizkus denarne odpravnine - določitev primerne odpravnine manjšinskega delničarja v sodnem postopku
Med udeleženci teče nepravdni postopek na podlagi določb ZGD-1 ter se tekoči postopek v zvezi s povračilom stroškov uvršča v tarifno številko 26, ki je izrecno predpisana za tovrstne postopke.
Čeprav tarifna številka 26 dejansko ne razlikuje zadev po zahtevnosti, zgolj to dejstvo ne daje podlage za to, da se jo pri odmeri nagrade iz tega razloga spregleda.
Sodišče je tisto, ki je v vsakem sodnem postopku dolžno, upoštevajoč pravilno materialno podlago, uspeh v postopku in potrebnost priglašenih stroškov, odločiti o dejanski odmeri stroškov v postopku.
ZSReg člen 4, 4-7, 4-7(5), 4-7(6), 6, 8, 8/3. ZGD-1 člen 50, 50/2, 505, 515, 515/1.
sodno imenovanje poslovodje - načelo publicitete - vpis spremembe zakonitega zastopnika - deklaratorna narava vpisa v sodni register - sklep skupščine - pooblastilo za zastopanje pravne osebe - pravilnost pooblastila - nedovoljenost pritožbe - pravni interes za udeležbo v postopku - nepravdni postopek - nujni primeri
Tretje osebe zaradi neurejenih notranjih razmerjih v družbi ne smejo biti oškodovane.
Vpis spremembe zakonitega zastopnika v sodnem registru je le deklaratorne narave. To pomeni, da je bistvena podlaga (sklep skupščine), na podlagi katere poslovodja opravlja svojo funkcijo.
P. K. kot nekdanji direktor nasprotne udeleženke ne more s pritožbo v tem postopku doseči zanj ugodnega položaja. Nepravdni postopek se nanaša le na imenovanje N. R. za poslovodjo nasprotne udeleženke. V tem postopku sodišče nima pooblastil, da bi odločalo o tem, katera izmed dveh oseb bi lahko bila imenovana za poslovodjo. Zato sodišče tudi ne odloča o tem, katera med dvema osebama bi bila za poslovodjo bolj primerna od druge. Postopek sodnega imenovanja poslovodje je namenjen le preprečitvi stanja, da družba ne bi imela poslovodje. Druge zahtevke, ki bi jih lahko P. K. imel do nasprotne udeleženke, bo moral uveljavljati v drugih in ne v tem postopku.
O imenovanju in odpoklicu poslovodij odločajo družbeniki. Družba N. d. o. o. je družbenica nasprotne udeleženke. Zato ima pravni interes, da sodeluje v postopku v zvezi s sodno imenovanim poslovodjo, ker sklep sodišča nadomešča voljo družbenika. Udeleženec lahko v nepravdnem postopku prijavi svojo udeležbo do pravnomočnosti odločanja v nepravdnem postopku.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. ZKolP člen 11, 11/1, 11/2.
odškodninska odgovornost članov uprave delniške družbe - pošteno in vestno izpolnjevanje dolžnosti člana uprave - obligacija prizadevanja
Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da znižanje plač po spornem sklepu štev. 424 sploh ni bil bistven (pomemben) razlog za izvedbo tako imenovane božične stavke v letu 2010.
Zaradi tega je treba po oceni pritožbenega sodišča pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru tudi ni podana vzročna zveza med škodnim dogodkom (stavko) in posledicami tega dogodka, ki pomenijo zatrjevano škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO
VSL00000137
ZPP člen 458, 458/1, 451, 452. ZGD-1 člen 39, 39/1, 39/3.
dovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dejanskega stanja - poslovna skrivnost - varovanje poslovne skrivnosti - pogodbena kazen - postopek v sporu majhne vrednosti - pravica do zasebnosti - svobodna gospodarska pobuda - konkurenca ustavnih pravic
Tožena stranka očita tožeči stranki, da je dolžnost varovanja poslovne skrivnosti kršila, ker je D. P. poslala elektronsko sporočilo, v katerem ji je razkrila konkretne podatke, ki se nanašajo na poslovanje z družbo M. d. o. o., torej družbo, s katero je poslovala tožena stranka. Kateri podatki pomenijo poslovno skrivnost, lahko namreč v prvi vrsti določi družba sama. Kot takšne lahko označi katerekoli podatke (tudi manj pomembne), razen tistih, ki so po zakonu javni in tistih, ki se nanašajo na kršitve zakona ali dobrih poslovnih običajev Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da je J. G. zgolj "kliknila v Google", in se ji je že prikazalo sporno elektronsko sporočilo, pa je pravilen tudi pravni zaključek, da dejstvo, da je sporočilo prebrala in ga natisnila, sicer pomeni poseg v tožnikovo pravico do zasebnosti, da pa je do tega posega prišlo zaradi malomarnosti tožeče stranke, ki je na službenem računalniku tožene stranke, ki so ga sicer uporabljali drugi uslužbenci, odprla svojo zasebno elektronsko pošto in se po uporabi le-te iz nje ni odjavila. J. G. je na sporočilo naletela slučajno (po naključju), med uporabo svojega računalnika, ki ga je občasno uporabljal tudi tožnik, za pregledovanje svoje elektronske pošte, iz katere se je (očitno) pozabil odjaviti.
ZGD-1 člen 52, 52/1, 515, 521, 521/1. ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-8.
družba z omejeno odgovornostjo - imenovanje direktorja - imenovanje poslovodje v d.o.o. - udeleženec v nepravdnem postopku - družbenik družbe - nujen postopek - možnost sodelovanja v postopku
D. o. o. je zamišljena kot družba, v kateri družbeniki bistveno bolj neposredno vplivajo na delovanje družbe kot na primer delničarji na delniško družbo. Družbenikom d. o. o. je zato treba dati možnost, da sodelujejo v postopku imenovanja poslovodje, če poslovodjo sicer lahko imenuje nadzorni svet, ta pa ne deluje. Predlog za imenovanje direktorja pa je treba vročiti tudi sami d. o. o., ker se nanjo neposredno nanaša. Če bo predlog uspešen, bo namreč sodišče imenovalo direktorja, ta pa je organ družbe.