• Najdi
  • <<
  • <
  • 34
  • od 50
  • >
  • >>
  • 661.
    VSL sklep Cst 154/2017
    4.4.2017
    STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL0087234
    ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(3), 14/4, 14/4-2, 126, 126/1, 234, 234/4, 242. ZPP člen 13, 206. ZGD-1 člen 406, 460/2.
    začetek stečajnega postopka – seznam izvršilnih naslovov - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - legitimacija likvidacijskega upravitelja - legitimacija družbenika - predhodno vprašanje o obstoju upnikove terjatve - prekinitev postopka - verjetno izkazana terjatev - insolventnost stečajnega dolžnika - trajna nelikvidnost - redna likvidacija - uporaba pravil o vodenju poslovnih knjig - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka
    Seznama izvršilnih naslovov ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi in ga tudi ni mogoče (po temelju in višini) izpodbijati v predhodnem postopku za začetek stečajnega postopka.
  • 662.
    VSL sklep I Cpg 299/2017
    3.4.2017
    ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO DRUŽB
    VSL0081283
    ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1.
    začasna odredba – nevarnost – verjetno izkazana nevarnost – odsvojitev dela premoženja – poslovni delež – nominalna in tržna vrednost poslovnega deleža
    Nominalna vrednost poslovnega deleža je določena v začetku, v družbeni pogodbi, in se ne spreminja, razen če se spremeni družbena pogodba sama. Resnična (tržna) vrednost poslovnega deleža je odvisna od podjetniškega položaja družbe, ta pa je odvisna od mnogih dejavnikov.

    Za izkaz nevarnosti ne zadošča, da dolžnik zgolj odsvoji dele premoženja. Pritožbeno sodišče bo to obrazložilo na primeru odsvojitve premoženja na temelju dvostransko zavezujoče pogodbe. Če ga dolžnik odsvoji z dvostransko zavezujočo pogodbo, pridobi za odsvojeni del premoženja odmeno. Sestava dolžnikovega premoženja se tako spremeni. Spremeni se lahko sicer tudi velikost, vendar tega na splošno ni mogoče domnevati. Zgolj odsvojitev dela premoženja z dvostransko zavezujočo pogodbo torej sama po sebi ne zmanjša verjetnosti, da bi bila nevarnost uveljavitve terjatve onemogočena ali precej otežena. Obstajati morajo še druge okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati, da bo zaradi sklenjenega pravnega posla trpelo uveljavljanje upnikove terjatve. Takšne okoliščine morajo biti sicer podane tudi pri enostransko zavezujočih pogodbah. Zatrjevati jih mora upnik.
  • 663.
    VSL sklep I Cp 434/2017
    27.3.2017
    SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL0082710
    ZST-1 člen 11, 12, 12/4. ZGD-1 člen 7, 7/1.
    taksna oprostitev - uporaba prava - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje - zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pomoči - premoženje podjetnika - pomanjkljiva izpolnitev izjave o premoženjskem stanju
    V primeru, ko je plačilo sodne takse procesna predpostavka, je stranka upravičena do oprostitve plačila sodne takse, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati.

    Sodišče prve stopnje je glede na dejstvo, da toženka zaradi lastništva nepremičnine v A. (ki je neobremenjena) ni uspela s prošnjo za dodelitev brezplačne pomoči, upravičeno podvomilo v resničnost toženkinih navedb (da so vse njene nepremičnine obremenjene čez vrednost nepremičnin) in opravilo uradne poizvedbe za preveritev toženkinih navedb v ustreznih uradnih evidencah.

    Tako kot podjetnik odgovarja za poslovne obveznosti tudi s tistim premoženjem, ki ni vezano na podjetniško dejavnost, torej z vsem svojim premoženjem, velja za obratni položaj.

    Pomanjkljivo izpolnitev izjave o premoženjskem stanju je mogoče primerjati z navedbo neresničnih podatkov.
  • 664.
    VSL sklep II Ip 667/2017
    22.3.2017
    IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
    VSL0077557
    ZIZ člen 17, 20a, 20a/1, 20a/3. ZGD-1 člen 667, 667/2, 672.
    samostojni podjetnik – prenos podjetja – univerzalno pravno nasledstvo – prevzemna družba – subsidiarna in solidarna odgovornost – izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa – dodatek h kreditni pogodbi – zvišanje pribitka – načelo stroge formalne legalitete
    V razmerju do družbe, na katero je bilo preneseno podjetje samostojnega podjetnika, je podano univerzalno pravno nasledstvo za obveznosti nekdanjega podjetnika, ta pa kot nekdanji nosilec podjetja kot subsidiarni in solidarni dolžnik, ker prevzemna družba obveznosti ni izpolnila, neomejeno odgovarja za obveznosti, ki so nastale pred prenosom podjetja. Soglasje z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa je treba presojati glede na to, kdo so bile stranke pogodbe, odstop od pogodbe pa je glede na naknadno univerzalno pravno nasledstvo upnik pravilno uveljavljal do prevzemne družbe ter je oba dolžnika tudi obvestil o zapadlosti obveznosti.

    Dodatek h kreditni pogodbi, ki je zvišal pribitek k fiksnemu delu obrestne mere, ni sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v izvršilnem postopku pa je mogoče izvršiti le terjatev, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Upnik zato ne izkazuje obstoja izvršilnega naslova za tako visoke obrestne mere, kot jih je obračunal. Glede na napačno obračunane pogodbene obresti so bile te plačane v preveliki višini, na ta račun v premajhni višini glavnica, posledično pa so bile tudi zamudne obresti obračunane od prevelike glavnice. V danem primeru ne gre za to, da upnik do plačila obresti po takšnih obrestnih merah v nobenem primeru ne bi bil upravičen, temveč za to, da jih ne more uveljavljati v tem izvršilnem postopku, ki teče na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, saj zanje nima izvršilnega naslova.
  • 665.
    VSM sklep R 21/2017
    21.3.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSM0023414
    ZGD člen 168, 168/1. ZPP člen 17, 17/2, 482, 482/1, 482/1-1, 482/2.
    gospodarski spor - delniška družba - delničar - izbris iz registra delničarjev - stvarna pristojnost sodišča - vrednost spora
    Delničar je družbenik delniške družbe, ki ima osnovni kapital razdeljen na delnice (prvi odstavek 168. člena Zakona o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD), njuno razmerje pa je urejeno v pravu gospodarskih družb (četrti oddelek 4. poglavja ZGD). Po določbi 1. točke prvega odstavka 482. člena ZPP pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih med družbeniki in družbami, za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb.
  • 666.
    VSL sodba I Cpg 1223/2016
    15.3.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085203
    ZFPPod člen 5, 7, 7/1, 12, 12/2, 19, 19/1, 19/2. ZFPPIPP člen 12, 12/2, 19, 19/1, 19/1-2. OZ člen 352, 352/1, 352/2. ZPPSL člen 2, 2/1. ZPP člen 212, 227, 285.
    odškodninska odgovornost uprave po ZFPPod - predpostavke - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - opustitev predloga za začetek ustreznega postopka - nelikvidnost - protipravnost - vzročna zveza - domneva vzročne zveze - škoda - domneva višine škode - materialno procesno vodstvo
    Škoda, ki nastane upnikom, je v tem, da v stečajnem postopku niso dosegli polnega poplačila terjatev iz stečajne mase. Nastanek te škode pa pred začetkom stečajnega postopka že pojmovno ni mogoč.

    Domnevo vzročne zveze člani uprave izpodbijejo s tem, da dokažejo, da vzrok za škodo niso protipravna ravnanja uprave iz prvega odstavka 19. člena ZFPPod, temveč da je škoda nastala zaradi drugih vzrokov, ki jih uprava ni mogla preprečiti niti se izogniti njihovim škodljivim posledicam. Kasneje imenovana uprava pa za protipravna ravnanja prejšnje uprave ne odgovarja.
  • 667.
    VSL sklep Cst 150/2017
    15.3.2017
    STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0085134
    ZFPPIPP člen 53, 53/7, 53/7-3, 97, 97/1, 101, 101/1, 121, 121/1, 126, 126/2, 374, 374/1, 374/1-1, 374/1-1(2), 374/1-2, 374/6, 389, 389/2, 389/2-1. ZIZ člen 79, 79/1, 79/1-1, 79/2. ZPP člen 352, 394, 394/2, 394/2-1.
    ločitvena pravica – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti – osebni stečaj – predmeti izvzeti iz izvršbe – položaj in pristojnosti upravitelja – navodila sodišča upravitelju – sestava sodišča – predodelitev zadeve drugemu sodniku
    Premičnine v lasti dolžnika, ki so predmet ločitvene pravice, spadajo v posebno stečajno maso, čeprav niso popisane v otvoritvenem poročilu.

    Po določilu ZFPPIPP se premoženje, ki spada v posebno stečajno maso in je predmet samo ene ločitvene pravice ter ga ni mogoče unovčiti ali bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški, razdeli ločitvenemu upniku, če privoli, da prevzame to premoženje.
  • 668.
    VSK sodba Cpg 272/2016
    9.3.2017
    PRAVO DRUŽB
    VSK0007132
    ZGD-1 227, 231, 233, 233/1, 293, 322, 390, 498, 499.
    vrnitev prepovedanih plačil
    Delničarji morajo družbi vrniti le tista plačila, ki so jih prejeli v nasprotju z določbami ZGD-1. Če so plačila prejeli kot dividende, jih morajo vrniti le, če so vedeli ali bi morali vedeti, da do teh prejemkov niso bili upravičeni - ker npr. ti prejemki nimajo pravne podlage v veljavnem skupščinskem sklepu o uporabi bilančnega dobička (prvi odstavek 233. člena ZGD-1). V konkretnem primeru delničar družbi ni ničesar dal (posojila ali kaj drugega, kar gospodarsko ustreza zagotovitvi posojila), zato v konkretnem primeru nikakor ne pride v poštev uporaba določbe 498. in 499. člena v zvezi z 227. členom ZGD-1. Sporni sklep skupščine o razdelitvi bilančnega dobička med delničarje je tudi še vedno veljaven skupščinski sklep (ni razveljavljen ali ugotovljen za ničnega - relevantno letno poročilo ni bilo razglašeno za nično po 390. do 401. členu ZGD-1, prav tako pa ni bil sprožen postopek izredne revizije po 322. členu ZGD-1). Tega sklepa skupščina s sprejetjem kasnejšega sklepa tudi ni kakorkoli spremenila ali razveljavila. Zato izhaja, da nikakor ne drži pritožbeni očitek, da je v konkretnem primeru iztoževana obligacijska pravica tožnika prenehala.
  • 669.
    VSC sklep II Cpg 22/2017
    8.3.2017
    PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
    VSC0004791
    ZGD-1 člen 387, 387/2, 590, 590/3, 590/4, 590/5.
    izključitev manjšinskih delničarjev - squeeze out - predrtje registrske zapore
    V primeru iztisnitve delničarjev se interesi družbe in glavnega delničarja vrednotijo višje kot interes manjšinskega delničarja. Z institutom izključitve se krepi prav svobodna gospodarska pobuda glavnega delničarja. Prebitje registrske zapore bo v postopku vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja lažje kot v postopku vpisa pripojitve delniške družbe.
  • 670.
    VSL sklep I Cpg 209/2017
    8.3.2017
    PRAVO DRUŽB – NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0085582
    ZGD-1 člen 50, 50/1, 50/1-12, 50/2. ZNP člen 19. ZPP člen 274.
    družba z omejeno odgovornostjo – sodno imenovanje članov nadzornega sveta – litispendenca – istovetnost predloga in udeležencev nepravdnega postopka
    Pravilo litispendence v nepravdnem postopku ni izključeno.

    Predlagatelji predlagajo sodišču, da imenuje začasni nadzorni svet. Ta pa bi nato za celoten mandat imenoval direktorja družbe z omejeno odgovornostjo. V sodni praksi je bilo zavzeto stališče (sklep VS RS III Ips 14/2005), da sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni, posledično, da se 12. alineja prvega odstavka 50. člena ZGD-1, ki velja za organe vodenja in nadzora delniške družbe, smiselno za družbo z omejeno odgovornostjo ne uporablja. Z novelo ZGD-1I je bil dodan nov drugi odstavek 50. člena, ki je na novo določil možnosti za sodno imenovanje poslovodje v družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditno družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo, medtem ko v zvezi z sodnim imenovanjem članov nadzornega sveta teh družb ni določil ničesar novega.
  • 671.
    VSC sodba Cp 609/2016
    2.3.2017
    PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC0004705
    ZGD člen 7, 7/1. OZ člen 569-578.
    odgovornost za dolgove samostojnega podjetnika - ločenost premoženja
    Samostojni podjetnik nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema - podjetnika kot fizične osebe. Za svoje obveznosti podjetnik odgovarja z vsem svojim premoženjem (prvi odstavek 7. člena ZGD-1).
  • 672.
    VSL sodba I Cpg 1090/2016
    1.3.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
    VSL0085133
    OZ člen 101, 289, 336, 336/1, 779, 779/1. ZPP člen 7.
    mandatna pogodba – razmerje med članom uprave in družbo – trajno pogodbeno razmerje – pravilo sočasne izpolnitve – sočasnost izpolnitve – zastaranje – kdaj začne zastaranje teči – trditveno breme
    Trajno pogodbeno razmerje se daljše časovno obdobje kontinuirano izpolnjuje in ne preneha že s posamičnim izpolnitvenim dejanjem. Narava trajnih razmerij zato terja ustrezno prilagoditev pravila o sočasnosti izpolnitve (101. člen OZ) tudi na nasprotni strani.

    Kontinuirano dalj časa trajajoče izpolnjevanje zaporednih ali delnih obveznosti ene stranke terja upoštevanje enakih principov pri načinu izpolnitve nasprotne stranke, ki postane enako kontinuirano in se odrazi v bolj ali manj sprotnem plačilu (za nazaj ali za naprej).

    Ni v skladu z načelom vzajemnosti in tudi ni običajno, da bi stranka, ki svojo izpolnitev kontinuirano opravlja dalj časa, v konkretnem primeru več let, pridobila pravico do nasprotne izpolnitve šele po koncu pogodbenega razmerja.

    Zmotno je zato stališče tožeče stranke in tudi sodišča prve stopnje, da je imel tožnik pravico terjati plačo šele potem, ko mu je prenehal mandat. To ne drži, plačo za opravljanje funkcije predsednika člana uprave je imel pravico terjati s prvim dnem naslednjega meseca za pretekli mesec.
  • 673.
    VSL sodba I Cpg 704/2016
    23.2.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085147
    OZ člen 5, 39, 49, 49/1, 86, 112. ZPP člen 7, 8, 212, 213, 213/2, 287, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. ZGD člen 436, 436/2. ZGD-1 člen 501. KZ člen 289. KZ-1 člen 284.
    pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo - družbena pogodba – napake družbene pogodbe - ničnost - izpodbojnost - kavza - prevara - goljufija - pritožbena novota - sodba presenečenja - dokazni predlog za vpogled v drug spis - izstopna tožba – spremenjene okoliščine – načelo vestnosti in poštenja
    Sodba presenečenja je podana, če stranka ob vseh potrebni skrbnosti ni mogla predvidevati, da bo sodišče njene trditve lahko presojalo po drugi pravni podlagi.

    Zatrjevano nepošteno, protipravno oziroma goljufivo ravnanje toženk ni sankcionirano z ničnostjo pogodbe, temveč je sankcija zanj izpodbojnost pogodbe.

    Družbena pogodba o ustanovitvi d.o.o. ima dvojno naravo, obligacijsko in statusno. Ničnost tovrstne pogodbe se sicer uveljavlja po določbah OZ. Vendar pa dosledno upoštevanje pravil obligacijskega prava v vseh faza nastajanja ali obstoja d.o.o. ni dopustno. Po vpisu družbe v sodni register je mogoče uveljaviti le tiste napake družbene pogodbe, ki zadevajo celotno družbo in niso bile sanirane z vpisom v register.
  • 674.
    VSL sklep II Cpg 119/2017
    23.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL0085157
    ZPP člen 76, 76/1, 81, 81/5, 187, 447, 447/1, 495, 495/1. ZGD-1 člen 580, 580/6.
    spor majhne vrednosti - pritožba zoper sklep - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk - tožba vložena zoper neobstoječo osebo - univerzalno pravno nasledstvo
    Pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more biti pravdna stranka, ker nima pravne subjektivitete.

    Ko je tožena (pravna) oseba, ki v trenutku vložitve tožbe ni več obstajala, gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti. Takšna situacija je urejena v petem odstavku 81. člena ZPP. Ta določa, da sodišče v takšnih primerih tožbo zavrže.
  • 675.
    VSL sklep I Cp 1926/2016
    22.2.2017
    ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL0086762
    ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. ZZavar člen 14, 120 – 124.
    odškodninska odgovornost uprave - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - polje podjetniške presoje - trditveno in dokazno breme
    Tožnik mora podati trditve, ki omogočajo zaključek o obstoju nedopustnega ravnanja in iz katerih so razvidni vsebina očitka in njegove posledice v taki meri, da lahko toženec dokazuje, da je bilo njegovo ravnanje v skladu s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Toženec mora zatrjevati in dokazati, da je ravnal v skladu z dolžno skrbnostjo ali da je nekrivdno ni upošteval ali da bi do škode prišlo tudi v primeru ravnanja z dolžno skrbnostjo. V ta okvir sodi tudi dokazovanje trditev, da je ravnal v okviru – praviloma širokega – polja podjetniške presoje, se pravi, da je smel razumno domnevati, da je odločitev, sprejeta na podlagi ustreznih informacij, v dobro družbe.

    Navedeno predpostavlja, da je zbral vse razpoložljive informacije pravnega in dejanskega značaja, da je na tej podlagi skrbno ocenil prednosti in slabosti možnih odločitev in da je upošteval razpoznana tveganja.
  • 676.
    VSL sklep IV Cpg 101/2017
    22.2.2017
    PRAVO DRUŽB – SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085155
    ZSReg člen 9, 9/2, 17, 17/1, 19, 36, 36/1. ZNP člen 37.
    vpis zaznambe pravnomočne sodbe in sklepa – odločanje po uradni dolžnosti – postopek vpisa v sodni register –postopek s pritožbo
    Z izpodbijanim sklepom je bila le realizirana vsebina prvostopenjske sodbe in sklepa. S sklepom je bilo ugodeno ugovoru zoper izdano začasno odredbo in zavrnjen predlog za njeno izdajo. S sodbo pa je bila ugotovljena ničnost sklepov skupščine subjekta vpisa.

    Smiselno je sicer v razlogih izpodbijanega sklepa zapisano, da je izpodbijani sklep izdan v korist pritožniku in subjektu vpisa. Slednje razloge je mogoče razumeti tako, da pritožba, s katero pritožnik ne more zase doseči koristi in si s sodno odločbo izboljšati svoj pravni položaj, nima pravnega interesa za vložitev pritožbe. Iz podatkov spisa niti ne izhaja, da bi pritožnik pojasnil, zakaj utegne biti njegov pravni interes s sodno odločbo prizadet. Le tako bi lahko registrsko sodišče na podlagi njegovih pojasnil pravilno presojalo, ali ima sploh položaj udeleženca v postopku (prvi odstavek 17. člena ZSReg).
  • 677.
    VSL sklep I Cpg 128/2017
    21.2.2017
    PRAVO DRUŽB
    VSL0085167
    ZNP člen 4, 4/1, 4/2, 37. ZGD-1 člen 50, 52, 52/2, 256, 274, 514, 515, 515/4. ZIZ člen 53, 239.
    imenovanje prek sodišča – zadeve, o katerih sodišče odloča v nepravdnem postopku – posebne določbe o postopku – vročanje predloga v nepravdnem postopku zaradi imenovanja članov nadzornega sveta
    Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo predlogu in imenovalo člane nadzornega sveta nasprotnega udeleženca, ki je družba z omejeno odgovornostjo (256. člen ZGD-1).

    Tudi v postopku, kot je predmetni, sodišče mora dati udeležencem pravnega razmerja, ki se v tem postopku ureja, možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka, saj sme sodišče odločiti, ne da bi dalo udeležencu možnost, da se izjavi, če zakon tako določa (drugi odstavek 4. člena ZNP). Ker taka izjema za predlog, ki je predmet tega postopka, v ZGD-1 ni določena, je treba pri obravnavanju predloga načelo kontradiktornosti upoštevati.

    Tudi ni utemeljeno primerjanje s postopkom zavarovanja terjatve z začasno odredbo. Tisti postopek je urejen drugače.
  • 678.
    VSC sklep II Cpg 14/2017
    15.2.2017
    PRAVO DRUŽB
    VSC0004762
    ZGD-1 člen 513. ZGD-1 člen 512, 512/2.
    pravica družbenika do informacij in vpogleda - sklep družbenikov kot procesna predpostavka - drugostopenjsko odločanje - namen v nasprotju z interesi družbe - prizadejanje občutne škode
    Če zavrnitve ni, ker poslovodja na informacijsko zahtevo družbenika sploh ne odgovori, sklep družbenikov ne more biti procesna predpostavka za sodno uveljavljanje družbenikove informacijske pravice. Samo dejstvo vlaganja pravnih sredstev nasprotnega udeleženca zoper predlagatelja, bodisi pred delovnim sodiščem bodisi kazenskih ovadb, tožbe na izključitev iz družbe, še ne pomeni, da bo predlagatelj kot družbenik uporabil informacije za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe ali da bi ji prizadel občutno škodo.
  • 679.
    VSL sklep in vmesna sodba in delna sodba V Cpg 1400/2016
    9.2.2017
    ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO DRUŽB
    VSL0085151
    ZGD člen 394, 394/2. ZGD-1 člen 425, 425/1. ZPP člen 205, 205/1. ZASP člen 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4. OZ člen 147, 147/2, 299, 299/2. ZPP člen 81, 180, 180/3, 208, 208/1. ZVK člen 13. Zmed člen 2, 2/1.
    prekinitev postopka – izbrisana družba – nadaljevanje postopka zoper družbenika – kršitev avtorske pravice namenoma ali iz hude malomarnosti – povrnitev škode - civilna kazen – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – kršitev avtorske pravice
    V sodni praksi je bilo že jasno izraženo stališče, da za zadostitev zakonskemu standardu uveljavljanja terjatve iz drugega odstavka 394. člena ZGD (sedaj drugi odstavek 425. člena ZGD-1) zadošča že tožnikov predlog sodišču, da družbenika izbrisane družbe povabi v postopek. Na kakšen način to stori, ni toliko pomembno. Bistveno je, da v tej smeri aktivno ravna in da nadaljevanje postopka zoper konkretnega družbenika predlaga oziroma zahteva znotraj enoletnega (sedaj dvoletnega) prekluzivnega roka.

    Sodišče mora v postopku odločanja o utemeljenosti tožbenega zahtevka iz naslova civilne kazni ugotoviti le, da je šlo za kršitelja, ki mu je mogoče očitati višjo stopnja krivde in sicer mora ta ravnati s stopnjo naklepa (namerno ravnanje) ali hude malomarnosti. Če ugotovi, da je izpolnjen zakonski dejanski stan iz drugega odstavka 168. člena ZASP mora odločiti le še o višini civilne kazni. Določba četrtega odstavka 168. člena ZASP pa sodišču daje podlago za presojo glede na določen zakonski razpon izrekanja civilne kazni.

    V sodni praksi je bilo že izoblikovano stališče, da gredo tožeči stranki zakonske zamudne obresti od tedaj dalje, ko je bila opozorjena na kršitev avtorskih pravic, pozvana k prenehanju kršitev in je bila opozorjena na možnost uveljavljanja odškodninskega zahtevka.
  • 680.
    VSL sodba I Cp 2690/2016
    7.2.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0086048
    ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-3, 8/1-4. OZ člen 15, 15/1, 52, 131, 190, 299, 299/2, 378, 378/1. ZPP člen 7, 212,.
    spregled pravne osebnosti – zmanjšanje premoženja družbe – obličnost – oblika pogodbe o prenosu nepremičnin – dogovor o nakazilu kupnine – neupravičena pridobitev – zamudne obresti – nastop zamude
    Neizpolnitev dogovora med tožnico in toženko, da bo slednja kupnino za stanovanje prenesla na družbo A., katere družbenica je bila, ni zloraba pravne osebe A., d. o. o., za namene oškodovanja upnikov. Prav tako to ravnanje ni zmanjšalo premoženja družbe A. Kupnina, ki jo je toženka pridobila od prodaje omenjenega stanovanja, predstavlja namreč njeno lastno premoženje in ne premoženja družbe. Toženki posledično ni moč očitati, da je bilo razpolaganje s tem denarjem razpolaganje s premoženjem družbe.
  • <<
  • <
  • 34
  • od 50
  • >
  • >>