ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-10. ZGD-1 člen 679, 679/1, 683. ZDavP-2 člen 11, 12. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 83.
vpis ukinitve podružnice - prenehanje podružnice tujega podjetja - prenehanje davčnega zavezanca - odgovornost za obveznosti podružnice - davčne obveznosti podružnice - davčni inšpekcijski nadzor, ki še ni končan - zavezanec za davek - pravni naslednik davčnega zavezanca - udeleženec v davčnem postopku
Tuje podjetje je v primeru prenehanja podružnice njen pravni naslednik. Davčni postopek, ki je prekinjen zaradi prenehanja davčnega zavezanca (podružnice), se tako lahko nadaljuje zoper subjekt, ki po zakonu odgovarja za njegove obveznosti, to je tuje podjetje.
Za zavezanca za davek se šteje tudi pravni naslednik ali pravna naslednica davčnega zavezanca oziroma plačnika davka ali skrbnik ali skrbnica davčnega zavezanca oziroma plačnika davka oziroma njegovega premoženja.
Udeleženec v davčnem postopku, ki se je vodil zoper podružnico tujega podjetja R., je njen pravni naslednik, to je tuje podjetje R.
družba z omejeno odgovornostjo – pravice družbenikov – zastopanje družbe – zakoniti zastopnik – poslovodja – prokurist – skupna prokura – omejitev zastopanja – zastopanje poslovodje skupaj s prokuristom
Že na podlagi zakona je poslovodja zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo. Njegova pooblastitev za zastopanje je neomejljiva, saj lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, statutarna ali druga omejitev pa v razmerju do tretjih po drugem odstavku 32. člena ZGD-1 nima pravnega učinka. Omejljiva je le v zakonsko določenem primeru, kadar je v družbeni pogodbi oz. aktu o ustanovitvi določeno skupno delovanje več poslovodij, vendar gre tudi pri skupnem zastopanju zgolj za to, da neomejljiva pooblastila pripadajo vsem zastopnikom skupaj. Načelo neomejljivosti pooblastil zakonitih zastopnikov je namreč temeljno načelo zastopanja gospodarskih subjektov in velja za vse statusnopravne oblike družb po ZGD-1, inkorporirano pa je v določbi 32. člena ZGD-1 in je v tem pogledu kogentna določba.
Na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZGD-1 je z aktom o ustanovitvi družbe prokurista pri zastopanju družbe mogoče omejiti s skupnim zastopanjem z enim ali več zakonitimi zastopniki družbe, ne pa obratno.
Omejitev edinega poslovodje družbe za zastopanje bi namreč nedopustno posegalo v pristojnosti poslovodje kot zakonitega zastopnika družbe. Namen prokure namreč ni omejevanje zakonitega zastopnika pri zastopanju družbe, pač pa olajšanje zastopanja.
Možnost, da v primeru skupnega zastopstva akt o ustanovitvi dopušča posamično zastopanje posameznega poslovodje skupaj s prokuristom, ne izključuje pravice oz. možnosti skupnega poslovodstva, da samo zastopa družbo, torej tudi edinemu poslovodji ni mogoče odrekati možnosti, da sam zastopa družbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO
VSL00004275
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22, 29. KZ člen 244. KZ-1 člen 20, 20/1, 38, 55, 55/1, 228, 230, 240, 240/1, 240/2. ZOPOKD člen 4, 4-1, 4-3, 5, 5/4. ZKP člen 95, 95/1, 98, 98/1, 98/2, 105, 105/2, 105/3, 344, 344/1, 358, 358-1, 358-3, 370, 370-1, 370-2, 370-3, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 383, 383/1, 386, 391, 394, 394/1. ZGD-1 člen 247, 248, 248/1, 248/3, 263, 263/1, 545, 545/1, 545/3, 547, 547/1.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pomoč pri kaznivem dejanju - odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - isti historični dogodek - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - konflikt interesov - fiktivni posli - prevzem dolga - pridobivanje lastnih delnic - dokapitalizacija - izpodbijanje dokazne ocene - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - udeležba pri kaznivem dejanju - napeljevanje - skrbnost dobrega strokovnjaka - odvzem premoženjske koristi - kršitev kazenskega zakona - skrbnost dobrega in vestnega gospodarstvenika - načelo zakonitosti - tiha blanketa - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljivost izreka - temelji odgovornosti pravne osebe - razpolaganje s protipravno premoženjsko koristjo - kršitev enakega varstva pravic - določena kazen - enotna kazen - znižanje kazni - sprememba odločbe o kazenski sankciji - sprememba sodbe
Medtem ko je obtoženčevo ravnanje s položaja direktorja krovne koncernske družbe pomembno zaradi izpolnitve objektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja, je njegov položaj večinskega lastnika koncerna ključen za razumevanje motiva za kaznivo dejanje ter za presojo poslovnih potez s kaznivim dejanjem prikrajšanih hčerinskih podjetij. Obtoženčeva funkcija v krovni družbi je bila uporabljena kot sredstvo za evidentno zlorabo položaja v odvisni družbi, kjer je obtoženec prav tako opravljal funkcijo direktorja, vse v očitnem konfliktu interesov. Ravnanje obtoženca, pravno opredeljeno kot storilstvo, mora biti presojano v vsej celovitosti, tako z vidika obvladujočih procesov v strukturi dejanskega koncerna, v časovnem pogledu, kot tudi glede posameznih izvršitvenih ravnanj. Ob osredinjenju interesa za načrtno vzpostavitev finančnih tokov v koncernskem sistemu izključno v osebi obtoženca, kriminalna količina njegovih ravnanj ustreza opredelitvi storilstva v okvirih očitanega kaznivega dejanja po 240. členu KZ-1.
Ob sprejemanju dokazne ocene izpodbijane sodbe, da so bili predstavniki družb posojilodajalk glede okoliščin plasiranja posojil zavedeni s strani obtoženega, z dajanjem posojil niso izpolnili subjektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja po 240. členu KZ-1 oziroma subjektivne biti dejanja. Upoštevaje pravilo akcesornosti udeležbe pa obtoženec, ki jim je kreditiranje družb posojilojemalk odredil, ne more veljati za napeljevalca, saj domnevni "glavni storilci", ki to niso, sploh niso izpolnili biti kaznivega dejanja.
Razpolaganje pravne osebe s protipravno premoženjsko koristjo kot temelj njene odgovornosti po 3. točki 4. člena ZOPOKD mora že pojmovno hkrati pomeniti tudi neko vrsto prispevka njenih vodstvenih ali nadzornih organov h kaznivemu dejanju, kar se odrazi v kombinaciji z drugimi temelji odgovornosti iz 4. člena ZOPOKD. V situacijah, ko v pravni osebi ni organa, ki bi vodil ali nadziral storilca, ni mogoče identificirati posebnega, ločenega avtorstva in vsebine prispevka pravne osebe v razmerju do storilčevega kaznivega dejanja. Že zavestna (naklepna) odločitev obtoženca kot direktorja družbe, da bo protipravno ravnal, pomeni sprejem ter (v tej zadevi) nato tudi izvršitev protipravnega sklepa vodstvenega organa pravne osebe, kar je temelj njene odgovornosti za kaznivo dejanje po 1. točki 4. člena ZOPOKD.
V opisu kaznivega dejanja, ki je očitano pomočniku, morata biti tako pomočnikovo izvršitveno ravnanje kot dejanje glavnega storilca konkretizirani do te mere, da je mogoče že iz samega opisa razbrati, ali pomočnikovo ravnanje pomeni prispevek, podporo in podobno olajšanje storitve kaznivega dejanja glavnemu storilcu. Naklep pomočnika je dvojen, zajeti mora tako ravnanje pomoči kot tudi ravnanje glavnega storilca, zato mora biti subjektivni odnos pomočnika v opisu dejanja konkretiziran v razmerju do izvršitvenega ravnanja glavnega storilca, ne le do prikrajšanih družb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL0083838
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 440, 444, 444/4, 444/5, 500. ZFPPod člen 35.
izbris tožeče stranke iz sodnega registra brez likvidacije - pravno nasledstvo - družbenik izbrisane družbe - postopek izbrisa iz sodnega registra - stečaj nad kasneje najdenim premoženjem - poziv upnikom - družbeniki univerzalni pravni nasledniki - procesna legitimacija
Po določilih ZFPPIPP mora sodišče v primerih, če ob izbrisu pravne osebe iz sodnega registra po 440. členu teče sodni postopek ali drug postopek, v katerem izbrisana oseba uveljavlja svojo terjatev, o tem obvestiti sodišče, ki bi bilo pristojno za stečajni postopek nad izbrisano osebo. V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče tako postopalo in obvestilo pristojno sodišče, ki je objavilo poziv upnikom, da v enomesečnem roku vložijo predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane osebe. Ker nobeden od upnikov v določenem roku po objavi poziva ni vložil takega predloga, je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo, da se tožba izbrisane pravne osebe zavrže in pravdni postopek ustavi. Začetek stečajnega postopka bi lahko predlagal tudi A. A. kot (bivši) družbenik nad premoženjem izbrisane tožeče stranke, vendar tako ni postopal.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0075843
ZIZ člen 15, 61. ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/5. ZGD-1 člen 32.
zastopanje družbe – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – podpis pravne osebe – nečitljiv podpis – nepopolna vloga – pozivni sklep – zavrženje ugovora
Vloge morajo biti razumljive in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo, med drugim morajo obsegati tudi sedež strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, le-ta vloga pa mora biti podpisana. Sodišče prve stopnje je pravilno ravnalo, ko je dolžnika pozvalo, naj ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, iz katerega zaradi nečitljivega podpisa ni bilo razvidno, ali je ugovor podpisal zakoniti zastopnik, torej ali je lastnoročno podpisan, pozvalo na ustrezno dopolnitev ter ga obenem opozorilo, da bo v nasprotnem primeru ugovor zavrglo.
ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - PRAVO DRUŽB
VSK0006447
ZZK-1 člen 45, 64, 64/1, 64/2, 98, 99, 111, 149, 149/4, 149/5. ZGD-1 člen 623. ZDen člen 68, 88.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice - delitev, združitev ali prenehanje gospodarskih družb - vknjižba na podlagi delitve, združitve ali prenehanja gospodarskih družb - statusno preoblikovanje podjetja - zaznamba prepovedi razpolaganja - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - razpolaganje z denacionaliziranim premoženjem
Vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ni ovira za vpis prenosa lastninske pravice na podlagi delitve kot ene izmed oblik materialno statusnega preoblikovanja družbe (na podlagi delitvenega načrta in potrdila sodišča ter sklepa o delitvi), saj gre za prenos premoženjskih pravic na univerzalne pravne naslednike.
STANOVANJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082104
SZ-1 člen 30. ZGD-1 člen 623, 623/6. OZ člen 122, 197, 199. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 454.
pogodba o upravljanju – upravnik večstanovanjske stavbe – materialno statusno preoblikovanje – delitev družbe – univerzalno pravno nasledstvo – ugovor aktivne legitimacije – prenos pogodbe – pogoji za prenos – delitev stroškov upravljanja – neupravičena obogatitev – prikrajšanje – izdatek za drugega – poslovodstvo brez naročila – izvedba naroka
Ker so z materialnim statusnim preoblikovanjem na novo družbo tožnico prešle pravice in obveznosti v zvezi z delom premoženja prenosne družbe, ki se nanaša na opravljanje upravniških poslov ter pravnimi razmerji, ki izvirajo iz dejavnosti upravljanja, je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da je tožnica univerzalna pravna naslednica upravnice
Ker je tožnica kot univerzalna pravna naslednica vstopila v vse pravne položaje svojega pravnega prednika v zvezi z upravniškimi posli, so pritožbene navedbe v zvezi z ugovorom aktivne legitimacije neutemeljene.
spor majhne vrednosti – priznanje dejstev – prekluzija – prokurist – obseg prokure
Sodišče prve stopnje je prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke, skupaj s pozivom k odgovoru na to vlogo, poslalo toženi stranki. Le-ta na vlogo tožeče stranke ni odgovorila. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožena stranka z neaktivnostjo v pravdnem postopku priznala vsa dejstva, ki jih je v svoji pripravljalni vlogi zatrjevala tožeča stranka.
Prokurist ni zakoniti zastopnik družbe, je pa njen pooblaščenec in kot tak lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki sodijo v dejavnost družbe.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0053149
OZ člen 148. ZGD-1 člen 8. ZPP člen 7. ZMZPP člen 30.
odškodninska odgovornost družbenika – spregled pravne osebnosti – zloraba pravne osebe – pravo, ki ga je treba uporabiti – uporaba slovenskega prava
Upnik nikoli ne more zahtevati izpolnitve obveznosti družbe od direktorja in nadzornika, od družbenika kapitalske družbe, za katero gre v konkretnem primeru, pa le izjemoma, če so izpolnjene predpostavke za spregled pravne osebnosti. Predpostavka za vse zakonske dejanske stanove iz 8. člena ZGD-1 pa je zloraba pravne osebe s strani družbenika.
PRAVO DRUŽB – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081101
ZGD-1 člen 638. OZ člen 9.
izčlenitev družbe – prenos terjatev – vsebina pogodbe – kavza pogodbe o medsebojnem sodelovanju – posredovanje pri prometu nepremičnin – prodaja celotne soseske – pobotanje kupnine
Pogodba je materialno pravo, ki ga mora sodišče ustrezno upoštevati, če se pravdni stranki nanj sklicujeta. Tožena stranka s pritožbenimi trditvami, da je v Pogodbi o poslovnem sodelovanju izrecno navedeno, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki ob sklenitvi vsake posamezne prodajne pogodbe s kupci plačilo za opravljeno storitev v višini 2,5% od dogovorjene prodajne cene, z ničemer ne izpodbije pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da je naročnik dolžan plačati tudi v primeru, če najde kupca sam in o tem obvesti izvajalca, da mu s tem omogoči izvedbo preostalih opravil v skladu s 6. členom Pogodbe o poslovnem sodelovanju.
Če je bil prvi sklep izpodbojen zaradi kršitev postopkovne narave (kamor sodi tudi kršitev informacijske obveznosti), ni videti nobenega razumnega razloga, da ne bi skupščina delniške družbe na naslednjem zasedanju vnovič odločala o predlogu identičnega sklepa.
Če pa je bil prvi sklep neveljaven zaradi določenih materialnopravnih razlogov, se lahko pojavi relevantno vprašanje, ali je dopustno ponovno odločati o predlogih sklepov, ki predstavljajo nadomestitev izpodbitih oziroma ničnostnih sklepov.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 495, 496, 515, 515/5. ZPP člen 243.
izključitev družbenika - vračilo vložka - prikrito izplačilo dobička - škodno ravnanje poslovodje družbe, ki je hkrati večinski družbenik družbe - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - odkup poslovnega deleža v drugi družbi - tržna vrednost poslovnega deleža - metoda diskontiranih čistih donosov - metoda neto sredstev - premoženjska škoda - izvedensko mnenje
Za vračilo vložka (prikrito izplačilo dobička) se šteje vsakršna oblika vračila, ki ga družba zagotovi družbenikom. Pravnih poslov, ki jih družbenik sicer sklene z družbo, praviloma ne zadane prepoved vračila vložka. Izjema pa so tisti pravni posli, ki vsebujejo skrito izplačilo dobička. Gre za pravne posle, ki družbeniku zagotavljajo neustrezno protidajatev (če družba od družbenika nekaj kupi nad tržno ceno).
ZPP člen 481, 481/1, 481/1-1, 482, 483, 484. ZGD-1 člen 3. ---------- Op. št. (1): tako tudi VSL sklep R 952/2005 z dne 12. 10. 2005.
spor o pristojnosti – gospodarsko interesno združenje – ne gre za gospodarski spor
Spora, v katerem kot ena od strank nastopa gospodarsko interesno združenje, ni mogoče opredeliti kot gospodarskega spora niti po kavzalnem in atrakcijskem kriteriju.
PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VSL0076659
ZGD-1 člen 3, 679, 683. ZFPPIPP člen 7, 427. ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-10, 17, 17/1, 39, 39-1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 82.
podružnica tujega podjetja - izbris podružnice - pritožba zoper sklep o izbrisu iz sodnega registra - pravni interes za pritožbo - nastopanje v pravnem prometu - odgovornost za obveznosti
Podružnica nima statusa pravne osebe. Za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnice, je odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem.
Upnika s pritožbo, tudi če bi uspela razveljaviti vpis izbrisa subjekta vpisa, ne moreta zase doseči drugačnega (boljšega) pravnega položaja, kot ga imata v primeru izbrisa njunega dolžnika iz sodnega registra.
Če imata upnika do tujega podjetja na podlagi terjatev, ki sta jih imela do podružnice, kakršnekoli zahtevke, imata zagotovljeno pravno varstvo v skladu s 683. členom ZGD-1.
ZSReg člen 17, 17/1, 18, 18/1, 36, 36/1, 39, 39-1. ZGD člen 337, 337/4, 516, 516/1, 517, 517/3. ZDTK člen 2, 2-7.
udeleženec v postopku za vpis v sodni register – povečanje osnovnega kapitala – znižanje poslovnega deleža – prednostna pravica do novih delnic – mezzanine kapital – dovoljenost pritožbe – izključitev prednostne pravice
Pritožnik ni subjekt vpisa. Zato se kot udeleženec ali kdo drugi, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes lahko pritoži le, če slednje konkretizirano zatrjuje in dokaže. Pritožnik je, kot družbenik z zaporedno številko deleža ... in zaporedno številko družbenika ..., v pritožbi zatrjeval, da se njegov poslovni delež zmanjšuje iz 24,1818% na le 1,60%. navedena okoliščina o zmanjšanju njegovega poslovnega deleža v osnovnem kapitalu subjekta vpisa, z izpodbijanim sklepom registrskega sodišča, ne zadošča za to, da bi družbenik izkazal procesno predpostavko dovoljenosti pritožbe. Pritožnik ni izkazal, da bo lahko le s pomočjo sodišča v tem postopku na edini možni način ustvaril zaščito svojega pretendiranega pravnega položaja. Zgolj iz dejstva, da je pritožnik družbenik subjekta vpisa, slednje glede na opisane okoliščine, ne izhaja.
Posamezen član poslovodstva (ali nadzornega sveta) ne more biti odgovoren upnikom za škodo iz prvega odstavka 42. člena ali prvega odstavka 43. člena ZFPPIPP pri veliki družbi manj kot 150.000 eurov. Ker se odškodninska odgovornost po prvem odstavku 44. člena ZFPPIPP ne omeji, če je bilo dejanje izvedeno ali opuščeno namenoma ali iz hude malomarnosti (drugi odstavek 44. člena ZFPPIPP), in ker odškodninske odgovornosti po 42. ali 43. členu ZFPPIPP ni mogoče izključiti niti je omejiti v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 44. člena ZFPPIPP (tretji odstavek 44. člena ZFPPIPP), zato na cit. absolutni znesek omejeno odškodninsko odgovornost posameznega člana poslovodstva (ali nadzornega sveta) ne vpliva (morebitna manjša) višina povzročene škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0082171
ZGD-1 člen 33, 33/1. ZPP člen 86, 86/1, 87, 87/3, 343, 343/3, 363, 363/1, 365, 365-1. OZ člen 74, 74/1.
nedovoljena pritožba – pravica do vložitve pritožbe – pooblastilo – pooblastitev – pooblaščenec stranke – prokurist – prokura – pooblaščenec v postopku pred višjim sodiščem – potrdilo o opravljenem PDI
Prokurist je pooblaščenec stranke. Pri vložitvi pritožbe mora predložiti potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, sicer pritožba ni dovoljena.
predlog za začetek postopka izbrisa - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - upravičeni predlagatelj - lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe - upnik
Lastnik objekta, ki je hkrati upnik pravne osebe, ne more predlagati izbrisa le-te iz sodnega registra brez likvidacije.
ZFPPIPP člen 9, 9/1, 9/1-2, 14, 14/4, 98, 234, 234/4, 373, 373/2. ZGD-1 člen 176, 176/2, 176/2-2, 402, 402/1, 414.
redna likvidacija družbe – pogoji za začetek stečajnega postopka – neizpodbojna domneva insolventnosti – insolventnost – družbenik – procesna legitimacija – zavarovana terjatev – položaj družbenikov – razdelitev premoženja družbenikom – prenehanje družbe – obveznosti upravitelja
Ker gre v primeru iz četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP za neizpodbojno zakonsko domnevo, bi pritožnica učinek te domneve izpodbila samo pod predpostavko, da bi izpodbila domnevno bazo te domneve, torej insolventnost.
Pritožnica ni zanikala, da ima družba še vedno odprto obveznost do zaposlene delavke iz naslova plače za celotno leto 2015 in pripadajočih davkov in prispevkov, ki jih mora izplačati ob obračunu plače. To pa pomeni, da pritožnica ni uspela izpodbiti dejanskih predpostavk, katerim zakon pripisuje učinke neizpodbojne domneve insolventnosti.
Tudi v stečajnem postopku, ne le pri redni likvidaciji družbe, se premoženje družbe lahko razdeli družbenikom oz. delničarjem.