CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0081073
OZ člen 65, 111, 111/2. ZPP člen 257, 286b, 287, 287/2. ZGD-1 člen 7.
ara – avans – dokazni postopek – dokaz z zaslišanjem strank – volja strank – podružnica – odstop od pogodbe – delna izpolnitev – zavrnitev dokaza – pravočasno grajanje procesnih kršitev – pasivna legitimacija – oznaka tožene stranke – samostojni podjetnik – fizična oseba – pravna subjektiviteta samostojnega podjetnika
Iz zapisnika z naroka ne izhaja, da je katerakoli od pravdnih strank uveljavljala kršitev določb postopka, ker sodišče ni izvedlo dokaza z neposrednim zaslišanjem B. B. in C. C., zato se v pritožbi na relativne kršitve določb postopka tožena stranka neutemeljeno sklicuje.
Sporna dejstva, ki so pomembna za odločbo, lahko sodišče ugotovi tudi z zaslišanjem strank. Možnost zamenjave pomena besed avans in ara je po stališču višjega sodišča razlog, da ju sodišče prve stopnje zasliši in ugotovi, ali držijo trditve tožene stranke, da sta se pravdni stranki ob sklenitvi Pogodbe dogovorili, da lahko tožena stranka ob sklenitvi Pogodbe plačanih 10.000,00 EUR obdrži, če tožeča stranka odstopi od Pogodbe, oziroma ali je bilo 10.000,00 EUR ob sklenitvi Pogodbe plačanih kot ara.
ZNP člen 20, 20/1, 30, 30/1, 30/2. ZGD-1 člen 256.
nepravdni gospodarski postopek - predlog za sodno imenovanje članov nadzornega sveta delniške družbe - neprijava udeležbe v postopku - prijava udeležbe v drugem postopku - rok za vložitev pritožbe - rok, ki velja za udeleženca - najkasnejša vročitev
Pritožnica v pritožbi trdi, da je udeležbo v postopku Ng 27/2015 priglasila v postopku Ng 28/2015 v vlogi z dne 18. 6. 2015. Tako zatrjevanega postopanja pritožnice pa ni mogoče umestiti pod termin prijave udeležbe, saj je udeležbo potrebno priglasiti v postopku, v katerem se predlaga udeležba (in ne nemara v kakšnem drugem postopku) in najkasneje do njegove pravnomočnosti.
Ker pritožnica ni sodelovala v postopku, bi pravno sredstvo morala vložiti v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena.
PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075211
ZGD člen 263. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora - odškodninska odgovornost člana uprave delniške družbe - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - absolutna bistvena kršitve določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilne predpostavke, da je skrbnost ravnanja poštenih gospodarstvenikov treba upoštevati kot obveznost skrbnega prizadevanja in ne uspeha, v časovnem trenutku sprejemanja odločitev (dejansko stanje ex ante).
Študija je bila predlagana zaradi potrebe po prestrukturiranju naložb tožeče stranke v letu 2008 kot posledice finančne krize in velikih tveganj na finančnih trgih. Poudarjeno je tudi bilo, da če bi bilo ukinjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, bi tožeča stranka izgubila velik del svojih prihodkov. Slednje bi lahko nadomestila s trženjem svojega produkta pri oskrbi in varstvu starejših oseb.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0083816
ZGD-1 člen 268. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 189, 274, 274/1.
stvarna pristojnost sodišča – odpoklic predsednika uprave delniške družbe – razlogi za odpoklic – izguba zaupanja – ekonomsko poslovni razlog – plača – spor iz delovnega razmerja
Omejitev razlogov za odpoklic predsednika ali člana uprave v 268. členu ZGD-1 ni uzakonjena z namenom varovanja položaja članov uprave, temveč z namenom utrjevanja jasnih razmerij med organi vodenja delniške družbe. Uveljavljeno načelo samostojnosti in prirejenosti organov poslovodenja (uprave) in nadzora (nadzornega sveta) je uzakonjeno v korist delniške družbe. Zato spoštovanje teh načel ni mogoče razumeti zgolj v smislu varovanja posameznih organov vodenja. Zato je materialnopravno zmoten očitek tožene stranke v pritožbi, da je prvostopenjsko sodišče z uporabo ničnostne sankcije dalo prednost individualnemu interesu tožnika pred interesom družbe, družbenikov ter varstvu pravnega prometa. Iz istih razlogov pa je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da sklep nadzornega sveta ne more biti ničen že v posledici tega, ker je bil sklep v celoti realiziran oziroma, da je kršitev majhnega pomena.
PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075205
ZGD-1 člen 263, 263/2. OZ člen 393, 393/1, 406, 619. ZPP člen 161, 335, 335-3, 339, 339/1.
odškodninska odgovornost člana uprave delniške družbe - dokazno breme - izravnalne sheme - nagrada odvetnika - podjemna pogodba - konkretizacija pritožbenih razlogov - povrnitev pravdnih stroškov - solidarnost se ne domneva - deljive obveznosti
Pri preizkusu ravnanja po 263. členu ZGD-1 se presoja, ali je bilo odločanje vestno in pošteno ob trenutku ravnanja, na primer sklenitve pogodbe, in ob upoštevanju konkretnega položaja. Kasnejši resnični razvoj dogodkov načeloma ne vpliva na obstoj ali neobstoj odgovornosti članov uprave.
Kar pa se samih domnevnih kršitev določb različnih določb ZPP o izvajanju dokaznega postopka tiče, jih pritožnica ni z ničemer podrobneje opisala. To pa bi bila morala storiti (3. točka 335. člena in prvi odstavek 339. člena ZPP), če bi bila hotela doseči, da jih bo sodišče preizkusilo.
STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080655
ZFPPIPP člen 221o. ZGD-1 člen 623, 623/5, 624, 624/2. ZPP člen 199.
prisilna poravnava - izčlenitev z ustanovitvijo novih družb - prisilna poravnava s prestrukturiranjem z izčlenitvijo - prenos premoženja - prenos terjatve - prevzem pogodbenih pravic in obveznosti - pravno nasledstvo - procesno nasledstvo - dokazilo o prenosu terjatve - stranska intervencija - priglasitev intervencije
B. d.o.o. kot univerzalni pravni naslednik bi namesto tožeče stranke vstopil v to pravdo, če bi tožeča stranka uspela dokazati, da je predmet prenosa tudi v tem gospodarskem sporu vtoževana terjatev.
Intervenient za priglasitev intervencije ne potrebuje poziva sodišča, ampak to lahko stori sam kadarkoli, če ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od teh strank.
OZ člen 8, 574. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8, 442/9, 442/10, 496.
izbris družbe iz sodnega registra – posojilna pogodba – kavza posla – causa – načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev
Pri sklepanju dvostranskih pogodb izhajajo udeleženci iz načela enake vrednosti vzajemnih dajatev, ki pomeni, da stranke pri sklepanju dvostransko vzajemnih pogodb določijo pogodbeno vsebino z enakovrednimi medsebojnimi pravicami in obveznostmi. Upoštevati je sicer treba raznolike okoliščine na strani konkretne pogodbene stranke, ki upravičujejo navidezno nesorazmerje, kar posledično v obravnavanem primeru pomeni, da bi moral toženec bolj konkretizirano zatrjevati okoliščine dogovora.
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075676
OZ člen 131, 147, 148. ZGD-1 člen 8, 263, 263/4, 515, 515/6. ZGD člen 6, 258. ZFPPIPP člen 42, 44, 44/5. ZFPPod člen 19, 22, 22/2, 22/3. ZPP člen 13, 14, 339, 339/2, 339/2-8.
povrnitev škode – stečaj družbe – odškodninska odgovornost poslovodje – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – spregled pravne osebnosti
Fizična oseba, ki je član organa pravne osebe, za povzročitev škode pri opravljanju svoje funkcije tretjim ne more osebno odškodninsko odgovarjati. Razlog za osebno neodgovornost fizičnih oseb, ki so člani organov pravne osebe, je v dejstvu, da je ravnanje fizičnih oseb, ki so člani organa pravne osebe, ravnanje same pravne osebe.
Pritožnica ne more uspeti z navedbo, da glavno izpolnitev tožnice, to je plačilo za opravljeno delo, pogojuje s tem, da se uskladi pogodbena kazen, izdaja menice za odpravo napak in deponiranje izbrisne pobotnice. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre v tem primeru za stranske obveznosti, ki ne morejo zadrževati izpolnitve glavne obveznosti (to je plačila za opravljeno delo) ene od strank.
družba z omejeno odgovornostjo – izpodbijanje sklepov skupščine – napake pri sklicu družbe – pravne posledice nepravilnega sklica skupščine – postavitev poslovodje – odpoklic namestnika direktorja – družbena pogodba
Za morebitne napake pri sklicu družbe že sam drugi odstavek 509. člena ZGD-1 določa, da je pravna posledica nepravilnega sklica skupščine neveljavnost sklepa. Drugi odstavek 509. člena ne določa da je pravna posledica ničnost. Tudi kakšna druga določba tega ne določa. Pravna posledica nepravilnega sklica skupščine je torej kvečjemu lahko izpodbojnost sklepa.
Ne drži (več) pravno mnenje tožeče stranke, da se lahko postavi novega poslovodjo le z vsaj tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov. Takšno je bilo sicer stališče VS RS v njegovem načelnem pravnem mnenju z občne seje 26. 6. 2002, potem pa je prav VS RS v odločbi opr. št. III Ips 58/2014 od njega odstopilo.
spregled pravne osebnosti - preusmeritev poslovanja - družba mati - družba hčerka - zloraba - financiranje družbe - povečanje osnovnega kapitala - zagotavljanje sredstev za poslovanje družbe hčerke
Pri zlorabi pravne osebe po 4. alineji prvega odstavka 8. člena pa bi pravna oseba lahko poslovala (je bila zmožna poslovati, ker je npr. imela stvari, ki jih je prodajala, oz. finančna sredstva, s katerimi bi te stvari lahko nabavila), vendar po volji družbenika tega ni več počela, ker je bilo celotno poslovanje oz. bistveni del poslovanja s tretjimi osebami (poslovnimi partnerji) prenesen na drugo osebo, in sicer iz razloga, da zlorabljena pravna oseba svojim upnikom ne bi bila sposobna odplačati dolgov.
NEPRAVDNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073675
ZGD-1 člen 50, 50-14, 52, 52/3, 512, 512/2, 513. ZPP člen 163, 163/7, 337, 337/1.
pravica družbenika do vpogleda v knjige in spise – nedovoljene pritožbene novote – rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov postopka
Zakon ne omejuje pravice družbenika do vpogleda v knjige in spise na tak način, da lahko le preko pooblaščenca ali pa skupaj z njim vpogleda v to dokumentacijo.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/3, 18, 200, 200/4, 221b, 221e. ZGD-1 člen 498, 498/1, 527. OZ člen 335, 364, 364/1, 369, 369/2.
poenostavljena prisilna poravnava - povezana družba - ožje povezana oseba - gramatikalna razlaga - teleološka razlaga - posojila družbi namesto lastnega kapitala - insolventnost - domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti - domneva trajnejše nelikvidnosti - pravica do glasovanja - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Sodišče jezikovno razlago dopolni in preveri še z drugimi metodami, ki jezikovno razlago potrdijo ali pa utemeljijo tistega izmed več možnih besednih pomenov, ki je njen pravi (pravni) pomen. Argument namena ima pomembno vlogo, vendar je kljub temu le eden izmed argumentov, ko izbiramo med dvema ali več možnimi razlagami raztegljive jezikovne znake. V konkretnem primeru gre za jasno besedilo, ki mu sodišče ne sme pripisati nekega tretjega pomena, ki iz vsebine določb 527. člena ZGD-1 in 18. člena ZFPPIPP ne izhaja.
Posojilo, dano v času, ko družba ni bila v kritičnem stanju in ko takega stanja ni bilo mogoče predvideti, ne spada v okvir 498. člena ZGD-1. Družbeniki, ki so dali posojilo v normalnih pogojih, lahko terjajo vrnitev posojila tako kot drugi upniki. To velja tudi, če je družba pozneje prišla v krizo in zato v stečaj ali v prisilno poravnavo.
Sodišče se ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje.
ZGD-1 člen 295, 390, 390/1, 390/1-1, 395, 397. ZGD člen 366, 440, 440/2.
sklep skupščine delniške družbe – ničnost – izpodbojnost – zakonito pooblastilo za sklic skupščine – razveljavitev sklepa o imenovanju direktorja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi – prenehanje upravičenja za izvrševanje poslovodnih funkcij na podlagi sklepa sodišča – učinek ex nunc – napoved izpodbijanja sklepov skupščine
Kasnejša razveljavitev sodnega imenovanja direktorja nima učinkov za nazaj, kar pomeni, da se ne šteje, da tožena stranka določen čas ni imela zastopnika oziroma, da so bila vsa njegova dejanja in odločitve nezakonite.
Tožeča stranka je skupščino sama zapustila, zato, ker ni dosegla, da skupščina ne bi bila izvedena. Takšno, njeno lastno ravnanje pa ne pomeni, da je bilo tožeči stranki protipravno preprečeno, da bi prisostvovala na skupščini. Le tedaj, če bi ji bilo protipravno preprečeno sodelovanje na skupščini, napoved izpodbijanja ne bi predstavljala bistvene predpostavke materialnopravne narave za vložitev izpodbojne tožbe. Delničar (družbenik), ki je bil sicer pravilno vabljen na skupščino, vendar iz kakršnihkoli razlogov ni bil navzoč, ne more izpodbijati skupščinskih sklepov.
OZ člen 311. SPZ člen 119, 119/2, 119/4. ZFPPIPP člen 28, 28/1, 28/2, 28/4, 35-38, 42, 42/2, 42/5, 441,442, 442/1, 442/2, 44/3, 442/6, 442/7, 442/8, 442/10.ZGD-1 člen 10, 32, 55, 263, 263/1, 515, 515/5, 515/6.
odgovornost družbenika izbrisane družbe - aktivni družbenik - izbrisana družba upravnik - razpolaganje s sredstvi rezervnega sklada - skrbnost dobrega strokovnjaka
Drugi toženec je solidarno odškodninsko zavezan z ozirom, da je do nedovoljenega razpolaganja s sredstvi rezervnega sklada prišlo v času, ko je bil družbenik izbrisane družbe in v tej opravljal direktorsko funkcijo. Solidarno odškodninsko odgovornost prve toženke pa utemeljuje že dejstvo, da je terjatev tožečih strank za povračilo sredstev rezervnega sklada ob izbrisu družbe iz sodnega registra, ko je bila njen družbenik in direktor, ostala neporavnana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK00014766
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
skupno premoženje zakoncev - gospodarska družba - delnice kot skupno premoženje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - celovita dokazna ocena - prosta presoja dokazov
Predmet skupnega premoženja ne more biti gospodarska družba, lastninski delež na celotnem premoženju družbe ali na premoženjskih objektih, ki spadajo v premoženje družbe, ampak samo udeležba v družbi v obliki poslovnega deleža oz. v obliki delnic.
nadzorni svet – sklep o odpoklicu predsednika uprave – nekrivdni razlogi za odpoklic – pomanjkanje zaupanja – odpoklic iz utemeljenega razloga – nezakonitost sklepa nadzornega sveta – ničnost – izpodbojnost – analogna uporaba določb OZ
Pomanjkanje zaupanja s strani nadzornega sveta je lahko po naravi stvari le posledica subjektivnih dejstev na strani člana uprave, tj. ali kršitev njegovih obveznosti ali pa nesposobnosti pri vodenju poslov. To pomeni, da bi lahko član uprave bil odpoklican le, če bi nadzorni svet izgubil zaupanje vanj zato, ker bi ugotovil, da je nesposoben opravljati funkcijo, ali da jo opravlja v nasprotju z zakonom ali interesi družbe. Tega zatrjevanega razloga za odpoklic ni mogoče uvrstiti med „druge ekonomsko-poslovne razloge“, to je objektivne razloge iz 4. alineje drugega odstavka 268. člena ZGD-1.
Sklep nadzornega sveta, s katerim je odpoklical tožnika, kot takratnega predsednika uprave, je neveljaven, ker iz njega ne izhaja, da je bil odpoklican iz zakonsko določenih razlogov. Vendar pa bi bil takšen sklep zaradi navedene napake lahko le ničen in ne izpodbojen.
Tožba tožeče stranke, katere trditvena podlaga je bila nezakonitost sklepa nadzornega sveta, kot posledico pa je uveljavljala razveljavitev slednjega, je bila torej materialnopravno nesklepčna.
upravnik – aktivna legitimacija upravnika – delitev družbe – deklaratornost vpisa upravnika v register – zakoniti zastopnik etažnih lastnikov – rezervni sklad – plačevanje sredstev v rezervni sklad – pooblastilo na podlagi zakona – pogodba o upravljanju
Sklenitev aneksa oziroma nove pogodbe o upravljanju ni bila potrebna zato, da bi lahko upravnik upravljal z rezervnim skladom, pa čeprav s pogodbo o upravljanju iz leta 2000 ni bil pooblaščen za zastopanje in upravljanje z rezervnim skladom, saj že iz zakona izhaja, da je upravnik dolžan upravljati z rezervnim skladom in v primeru neplačil poskrbeti tudi za izterjavo prispevkov etažnih lastnikov v rezervni sklad.