PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073585
ZPP člen 2, 2/1, 7, 7/1, 212, 243, 325, 328, 343, 343/4. ZGD člen 6. OZ člen 190, 364, 381, 766, 771.
plačilo stroškov komunalnih in energetskih storitev v stanovanjskih oziroma stanovanjsko poslovnih objektih – upravnik – spregled pravne osebnosti - neupravičena obogatitev – mandat - dajanje računa – skrbnost – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – dokaz z izvedencem – naloge izvedenca – neurejenost dokumentacije – zastaranje – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – procesne obresti – vezanost sodišča na zahtevek – nerazumljiv izrek – pravni interes za pritožbo – pogoji za izdajo popravnega sklepa – dopolnilna sodba
Zgolj dejstvo, da naj bi pri prvo toženi stranki ne bilo mogoče najti podatkov o plačilih etažnih lastnikov, manjkali pa naj bi tudi bančni izpiski, kaže kvečjemu na neskrbnost (premajhno skrbnost) pri poslovanju in neurejene evidence, kar pa ne more biti podlaga za očitek protipravne zlorabe družbe za osebne koristi.
Ni naloga sodišča, da verodostojnost trditev in dokazov pravdnih strank do potankosti preizkuša; ne nazadnje za takšen preizkus v zapletenejših primerih, kakršen je predmetni, niti ni usposobljeno. V konkretnem primeru pa tega ni mogel storiti niti izvedenec, ki je poudaril, da zaradi narave poslov (izstavljanje računov in zbiranje plačil) lahko pregled naredita le pravdni stranki sami. Naloga izvedenca ni zbiranje in urejanje neurejene dokumentacije pravdnih strank. Prav tako je strokoven izračun stanja dejanskih obveznosti naloga računovodstev pravdnih strank, naloga izvedenca pa je strokovno preverjanje teh izračunov (v kolikor bi obstajali).
Pogodbeno določilo o konkurenčni prepovedi je po presoji pritožbenega sodišča dispozitivne narave. Če pa jo pogodbeni stranki dogovorita, je tako pogodbeno določilo veljavno le, če je v prid tiste pogodbene stranke, na katero se konkurenčna prepoved nanaša, dogovorjeno ustrezno materialno nadomestilo. Konkurenčna klavzula, ki jo pogodbeni stranki dogovorita v pogodbi brez ustreznega denarnega nadomestila v breme druge stranke, te stranke ne zavezuje.
samostojni podjetnik - fizična oseba - en pravni subjekt - opravljanje pridobitne dejavnosti - premoženjsko stanje trgovine in fizične osebe - izjava o premoženjskem stanju - preverjanje resničnosti podatkov v izjavi po uradni dolžnosti - konkreten in jasen pozivni sklep
Sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo vseh, za razsojo o predlogu tožeče stranke za taksno oprostitev relevantnih dejstev. Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Kljub opravljanju dejavnosti gre za en pravni subjekt. Zato je treba pri presoji, ali so podani pogoji za taksno oprostitev, upoštevati vse dohodke in premoženje trgovine na debelo in drobno X, s.p., in fizične osebe, torej njegove dohodke, prihranke, ...
ZFPPIPP člen 48a, 136, 153, 153/2, 221, 221/1, 221j. ZGD-1 člen 527.
prisilna poravnava – predlog upnika – sklep o začetku postopka prisilne poravnave – mediacija – povezani družbi – konkurenca upniških predlogov za prisilno poravnavo
Nad dolžnikom ni mogoče voditi dveh (vzporednih) postopkov zaradi insolventnosti. Pri obeh predlogih upnikov gre za dva enaka predloga - obe skupini upnikov predlagata, naj se nad dolžnikom potrdi prisilna poravnava. Vendar iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da nameravajo upniki vložiti dva (bistveno) različna naknadna predloga za prisilno poravnavo, hkrati pa drug drugemu odrekajo procesno legitimacijo za vložitev predloga.
ZFPPIPP ne ureja konkurence upniških predlogov za naknadno prisilno poravnavo, temveč le konkurenco predlogov, ki ju podajo upniki in dolžnik. Nasprotje interesov strank v postopkih zaradi insolventnosti v resnici ni odločilnega pomena in še manj gonilo tega postopka. Edini cilj postopka prisilne poravnave je namreč izvedba finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema, ki zagotavlja najugodnejše poplačilo upnikov za poplačilo njihovih terjatev ter nadaljevanje poslovanja dolžnikovega podjema.
ZFPPIPP člen 200, 200/4, 221b, 221e, 221e/2, 221e/3, 221g. ZGD-1 člen 527.
postopek poenostavljene prisilne poravnave – uporaba pravil o prisilni poravnavi – odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave – predpostavke za potrditev poenostavljene prisilne poravnave – večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave – povezana družba – ožje povezana oseba
Tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave se na podlagi 221.b člena uporablja 4. odstavek 200. člena ZFPPIPP, po katerem upnik nima pravice glasovati o prisilni poravnavi, če ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaj ožje povezane osebe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – BANČNO JAVNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0081070
OZ člen 39, 40, 40/1, 40/2, 50, 50/1, 50/3, 86, 86/1, 125, 125/1. ZPP člen 213, 213/1, 236a, 286a, 286a/4. ZGD-1 člen 227, 495. ZBan-1 člen 167, 168, 177, 177/4.
kreditna pogodba – zavarovanje dolga – navidezni pravni posel – namen pogodbenih strank – nagib za sklenitev pogodbe – slamnati mož – skrito zaupništvo – kavza pogodbe – dokazovanje z indici – dokazna ocena – opustitev izvedbe dokazov
Pogodba ni navidezna, če sklenitev navideznega pravnega posla želi le eden od pogodbenikov. Takšna je šele, če oba pogodbenika želita, da je pravni posel takšen; glede tega morata soglašati. Takšna pogodba je nična. Drugačen je pravni posel s slamnatim možem. Ta bo načeloma veljaven celo, če pogodbena stranka ve, da „slamnati mož“ sklepa pravni posel zgolj zato, da bo njegove učinke prenesel na tretjo osebo. Gre za obliko skritega zaupništva (fiducije), ki v slovenskem pravu ni izrecno urejena, ni pa nedopustna.
Zgolj zato, ker ena stranka že v naprej ve, da bo kreditojemalec posodil denar naprej nekomu tretjemu, ni mogoče sklepati, da takšne pogodbe noče. To pa je edino pomembno pri odločitvi, ali je posel navidezen. Nadaljnje razpolaganje z denarjem, tudi če je to banki v naprej znano, zato ni indic, ki bi potrjeval trditve tožeče stranke, da kreditna pogodba pomeni navidezen pravni posel.
Neobstoječega dolga ni mogoče zavarovati, vsa morebitna zavarovanja so neveljavna.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082014
ZGD-1 člen 592, 592/1, 592/2, 636, 636/1, 636/2, 638, 638/1, 638/1-1, 638/2. ZIZ člen 34, 272. ZPP člen 180, 180/3, 286.
varstvo upnikov – odgovornost družb pri delitvi in združitvi – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – zavarovanje upnikovih terjatev – pogoji za začasno odredbo – ogroženost terjatve – trditveno in dokazno breme
Solidarna odgovornost vseh v delitvi udeleženih družb velja tudi za nezapadle, negotove in pogojne terjatve.
Tako v primeru združitev kot v primeru delitev imajo upniki družb, ki se združujejo oziroma delijo, pravico zahtevati zavarovanje svojih terjatev. Podlago za zavarovanje terjatve iz take pravde (na ustanovitev zavarovanja) pa predstavljajo tista določila ZIZ, ki urejajo izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarnih terjatev. Razlika je le v tem, da pri združitvah trditveno in dokazano breme o ogroženosti upnikove terjatve nosi upnik, pri delitvah pa se ogroženost upnikove terjatve domneva.
družba z omejeno odgovornostjo – izpodbijanje sklepov skupščine – smiselna uporaba določb o delniški družbi – razlogi za izpodbojnost – pravica do informacij in vpogleda – izpodbojnost sklepa o sprejetju letnega poročila – zahteva za izročitev fotokopij – delanje zapiskov
Sklep skupščine je (lahko) izpodbojen bodisi zaradi vsebinske bodisi zaradi formalne kršitve zakona ali statuta, tj. kršitve, ki se nanaša na postopkovne določbe, predpisane v zakonu oziroma statutu (pri čemer morajo kršitve procesnih določb vplivati na veljavnost sklepa). Je pa sklep skupščine vedno izpodbojen, če je bila v zvezi s sprejetjem sklepa kršena delničarjeva pravica do obveščenosti, pri čemer teorija relevance ne velja.
Družbenik ima pravico do informacij in vpogleda v knjige in spise družbe, kršitev te pa po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da je podan razlog za izpodbojnost sklepa skupščine družbe z omejeno odgovornostjo, vendar zgolj v primeru, ko je omenjena družbenikova pravica kršena v zvezi s sprejetjem izpodbijanega sklepa. Če je bila zahtevana informacija neupravičeno odklonjena, informacija pa je bila družbeniku potrebna za uveljavljanje glasovalne pravice, je sklep družbenikov izpodbojen. Pri tem je pomembno, da je družbenik zahteval določeno informacijo prav v zvezi z izpodbijanim sklepom.
Določba ki ureja delničarjevo pravico do obveščenosti, v obravnavanem gospodarskem sporu ni uporabljiva, ker tožeča stranka ni delničar pač pa družbenik tožene stranke.
Družbenik ne more zahtevati, da mu družba izroči fotokopije zahtevanih listin ali da mu jih celo pošlje po pošti, lahko pa zahteva, da si na podlagi vpogleda na svoje stroške sam izdela fotokopije listin ali si o tem napravi lastne zapiske.
vpis pripojitve prevzete družbe k prevzemni družbi - pravne posledice vpisa pripojitve - vpliv pripojitve na pravice tretjih do prevzete družbe - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
ZGD določa pravne posledice vpisa pripojitve v sodni register. Gre za materialnopravne posledice, ki nastanejo z dnem pripojitve in s pritožbo zoper sklep o vpisu pripojitve pritožnik ne more doseči učinka vzpostavitve takega registrskega stanja, kot je bil pred vpisom s pritožbo. S pripojitvijo nastanejo obligacijskopravne in premoženjskopravne posledice, ki so v tem, da se na novo družbo prenese celotno premoženje prevzete družbe, hkrati s tem pa prevzemna družba prevzema vse obveznosti prevzete družbe. Korporacijskopravne posledice pa se kažejo v tem, da prevzeta družba preneha, delničarji oziroma družbeniki prevzete družbe pa postanejo delničarji prevzemne družbe. Pravno varstvo na katerega opozarja pritožnik, to je varovanje njegove terjatve, je pritožniku zagotovljeno na podlagi tistih določil ZGD-1, ki določajo pravne posledice pripojitve. S pripojitvijo in prenosom prevzete družbe na prevzemno družbo upnikove pravice niso okrnjene, ker je prevzemna družba prevzela vse obveznosti prevzete družbe in nanjo preidejo pravice tretjih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0004150
ZGD-1 člen 33, 35. ZPP člen 133, 80, 81, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11.
zakoniti zastopnik družbe - prokurist - vročanje - veljavnost vročitve
Dejstvo, da tožena stranka ni imela zakonitega zastopnika ne pomeni, da toženi stranki opravljene vročitve sodnih pisanj (vlog tožeče stranke in vabila na narok za glavno obravnavo) niso bile zakonite in pravilne.
Sodišče prve stopnje je navedbe prokurista iz vlog, ki jih je ta vlagal v imenu tožene stranke in v katerih je odgovarjal na vloge tožeče stranke in z njimi nasprotoval tožbenemu zahtevku, povzelo v trditveno podlago tožene stranke in jih dokazno presojalo, kar je le v korist tožene stranke. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da so bili v postopku na prvi stopnji v polni meri varovani interesi tožene stranke in njena pravica do izjavljanja.
oddelitev s prevzemom – prevzem obveznosti – delitveni načrt – solidarni dolžniki – vpis oddelitve v sodni register – odgovornost za obveznosti prenosne družbe
Po določbi 636. člena ZGD-1, so za vse obveznosti družbe, nastale do vpisa oddelitve v sodni register, poleg družbe, ki ji je v delitvenem načrtu dodeljena obveznost, kot solidarni dolžniki odgovorne vse druge družbe, ki so udeležene pri delitvi, in sicer vsaka do višine vrednosti premoženja, ki ji je bilo dodeljeno v delitvenem načrtu, zmanjšane za obveznosti, ki so ji bile dodeljene v delitvenem načrtu. Zakon je torej z namenom varstva upnikov vzpostavil solidarno obveznost vseh družb, udeleženih v delitvi, glede vseh obveznosti prenosne družbe. Ni sporno, da je bila tožena stranka udeležena pri delitvi. To pa pomeni, da je solidarno odgovorna za vse obveznosti prenosne družbe. Njena odgovornost je omejena le po višini in sicer do višine vrednosti premoženja, ki ji je bilo dodeljeno v delitvenem načrtu, zmanjšane za obveznosti, ki so ji bile dodeljene v delitvenem načrtu.
Odškodninski zahtevek tožnice je zastaral. Triletni zastaralni rok iz 1. odstavka 352. člena OZ je začel teči v začetku leta 2009, z vložitvijo tožbe leta 2011 pa zastaranje odškodninskega zahtevka po 131. členu OZ ni bilo pretrgano. V tožbi je namreč tožnica uveljavljala svoj zahtevek proti toženki kot družbenici zgolj na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, zahtevek na podlagi 1. odstavka 131. člena OZ pa šele v pripravljalni vlogi z dne 8. 5. 2013. S tem je spremenila tožbo, saj je začela uveljavljati povsem drugo dejansko podlago. Zastaranje odškodninskega zahtevka bi bilo prvič pretrgano šele z navedeno spremembo tožbe, vendar je odškodninski zahtevek pred tem že zastaral.
ZFPPIPP člen 380, 443, 444, 444a. ZGD-1 člen 418, 522.
uveljavljanje terjatev družbe po njenem prenehanju – pravna subjektiviteta – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – univerzalno pravno nasledstvo – družbeniki izbrisane družbe – premoženje izbrisane družbe – redna likvidacija
Ker je pravni osebi priznana pravna subjektiviteta, je pravna oseba ločena od njenih ustanoviteljev, članov. Pravna oseba nastopa v pravnem prometu neodvisno od svojih članov in ima tudi zahtevke, ki pripadajo njej in ne članom. Pravice in obveznosti pravne osebe niso obenem pravice in obveznosti njenih ustanoviteljev, članov. Ker družbeniki iz sodnega registra izbrisane družbe z omejeno odgovornostjo niso njeni univerzalni pravni nasledniki, njenih terjatev tudi po njenem prenehanju niso upravičeni uveljavljati.
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0070871
OZ člen 131, 352, 352/1. ZFPPod člen 12, 13, 19, 21. ZFPPIPP člen 442, 442/1, 442/1-2, 442/3, 442/3-2, 500. ZGD-1 člen 8. ZIZ člen 150. ZPP člen 214, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14.
družba z omejeno odgovornostjo – izbris družbe iz sodnega registra – učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev – odškodninska odgovornost uprave po OZ – protipravnost ravnanja – dolžnosti uprave ob nastopu nelikvidnosti – kapitalska ustreznost – obveznost odpraviti nelikvidnost – škoda – domneva vzročne zveze za celoten znesek terjatve – zastaranje – vedenje o škodi in povzročitelju
Toženec bi moral takoj (in ne šele po poteku dveh mesecev) po nastopu nelikvidnosti ukrepati v smislu 12. člena ZFPPod, vendar ni storil ničesar, kar je vodilo do tega, da terjatev tožeče stranke ni bila poplačana v izvršilnem postopku, zato ji je nastala škoda.
SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – PRAVO DRUŽB
VSL0063162
URS člen 14, 22, 23, 25. PDEU člen 267, 267/1. ZPP člen 105a, 105a/1, 481, 482, 483, 496, 496/5. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/5. ZGD-1 člen 3, 3/1.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks - premoženjsko stanje - likvidnostno stanje - finančno stanje - kratkoročne terjatve - posebna pravila v gospodarskih sporih - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - enako varstvo pravic - plačilo sodne takse ob napovedi pritožbe - sodba s polno obrazložitvijo - gospodarski subjekti - postopek po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine - smiselnost pritožbe - predhodno odločanje - Sodišče EU - skladnost slovenskega prava z evropskim
Sodišče mora pri odločanju o predlogu za delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse preizkusiti premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje predlagateljice. Premoženjsko stanje je tisto, ki da podatek o tem, ali je taksni zavezanec sposoben poravnavati svoje obveznosti dolgoročno. Likvidnostno stanje se nanaša na njegovo sposobnost, poravnavati svoje obveznosti kratkoročno. Pojma „finančno stanje“ ni mogoče opredeliti iz ZST-1 samega. Podatek o finančnem stanju dajeta premoženjsko in likvidnostno stanje skupaj. Povedano drugače, finančno stanje samo po sebi ni merilo, ki bi imelo kakšen samostojen pomen.
Kratkoročne terjatve so lahko pomemben indikator, da je tožeča stranka v dobrem likvidnostnem stanju, saj pomenijo, da lahko tožeča stranka v kratkem času („v kratkem roku“) pričakuje izpolnitev svojih terjatev.
Značilno za gospodarske družbe je, da se samostojno in na trgu ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo kot svojo izključno dejavnostjo. Značilno za gospodarske družbe je, da imajo prav zato bistveno večjo stopnjo poznavanja in razumevanja poslovanja in prava kot fizične osebe. Zato je razumljivo, da veljajo določena posebna pravila v gospodarskih sporih, ki so, v nekaterih ozirih, za stranke gospodarskih sporov trša (neugodnejša) kot splošna pravila pravdnega postopka.
Člena 23 in 25 Ustave sicer dajeta pravico do pravnega varstva in tudi do pritožbe. Izvrševanje te pravice pa je lahko vezano na zakonske predpostavke, saj drugače teh pravic pravzaprav ne bi bilo mogoče izvrševati. Po presoji pritožbenega sodišča je zakonodajalec s tem, ko je izdelavo pisne polne obrazložitve kot zahtevnega in pri odločanju v celoti gledano tudi zamudnega dela sodišča vezal pri gospodarskih sporih na plačilo sodne takse, ni zanikal pravice do sodnega varstva in ne pravice do pravnega sredstva. S tem ukrepom je dosegel določeno stopnjo racionalizacije v ravnanju tako sodišč, kot tudi strank samih. Z obojim ni presegel ustavnih okvirov.
Sodišče EU je pristojno za razlago pogodb in za odločanje o veljavnosti in razlagi aktov institucij, organov, uradov ali agencij Unije. Ker pa je treba v tej zadevi uporabiti izključno slovensko pravo, se slovensko sodišče ne more obrniti na Sodišče EU, in mu postaviti zahteve za predhodno odločanje. To, kar bi pritožnik rad dosegel je, da bi se pritožbeno sodišče odločilo na Sodišče EU nasloviti vprašanje, ali je slovensko pravo v skladu z evropskim. Za odločanje o tem pa Sodišče EU ni pristojno.
Zgolj z naštevanjem stroškov in načrtovanih investicij v prihodnosti tožena stranka ni izkazala, da za družbo potrebnih ciljev kot dober gospodarstvenik ne bi mogla doseči na noben drug način, kot s posegom v zakonsko določen najmanjši delež na dobičku.
Ker je med delničarje dovoljeno deliti le bilančni dobiček, ga v primeru, ko ta ne dosega višine 4 % osnovnega kapitala, ni mogoče izplačati v vsaj taki višini, temveč le v delu, ki ga je mogoče deliti med delničarje, torej v višini bilančnega dobička samega.
DRUŽINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0064754
ZVPot člen 43. OZ člen 299, 378. ZZZDR člen 56. ZGD-1 člen 3, 3/6.
samostojni podjetnik – podjetniško premoženje – skupno premoženje zakoncev – solidarna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – odstop od pogodbe – pravica do vračila kupnine – zakonske zamudne obresti – prekomerna uporaba aparata
Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Upnikom odgovarja za obveznosti iz podjetniške dejavnosti z vsem svojim premoženjem tudi, če je poslovno ali kako drugače ločil podjetniško in osebno premoženje. Podjetniško premoženje, ki ga zakonec podjetnik ustvari z delom v času trajanja zakonske zveze, spada v skupno premoženje. Kadar spada podjetniško premoženje v skupno premoženje zakoncev, so obveznosti v zvezi s podjetniškim premoženjem hkrati obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem zakoncev. Pripadnost podjetniškega premoženja skupnemu premoženju zakoncev ima torej pravne posledice na področju odgovornosti za obveznosti in to ne glede na to, kdo je nosilec podjetniške dejavnosti. Po pravilih družinskega prava zakonca za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem odgovarjata solidarno. To pomeni, da velja solidarna odgovornost zakonca tudi za obveznosti, ki jih zakonec podjetnik prevzame pri opravljanju podjetniške dejavnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0073576
ZPP člen 7, 14, 212, 285, 333, 333/2. ZGD-1 člen 263, 327, 327/1. OZ člen 130, 130/1.
prepozna dopolnitev pritožbe – sklep skupščine – predpostavke za vložitev odškodninske tožbe – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost – škoda – vzročna zveza – skrbnost dobrega in vestnega gospodarstvenika – sklepčnost – materialno trditveno in dokazno breme – procesno trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – vezanost na kazensko sodbo – nedovoljene pritožbene novote
Tožeča stranka ima po izpolnitvi pogodbe s strani javnega podjetja izveden nadzorni center semaforizacije in zagotovljeno vzdrževanje semaforskega sistema na območju krožišča. Če bi toženi stranki morali plačati vtoževani znesek, bi bila tožeča stranka za ta znesek neopravičeno obogatena. Še vedno bi imela semaforizirano in vzdrževano krožišče, hkrati pa bi od toženih strank prejela denarni znesek, ki je bil v enaki višini plačan javnemu podjetju ob izpolnitvi navedene pogodbe. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi bila tožeča stranka, če bi bila ugotovljena kršitev ZJN-2, upravičena od tožene stranke zahtevati le razliko med plačanim pogodbenim zneskom javnemu podjetju in zneskom, ki bi ga bila dolžna plačati drugemu ponudniku, ki bi, če bi bil izpeljan postopek javnega naročila, ponudil izpolnitev navedene pogodbe v nižjem pogodbenem znesku. Ker tožeča stranka takšne trditvene podlage ni ponudila, je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, da njen tožbeni zahtevek ni sklepčen.