CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00083256
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5. URS člen 3a. OZ člen 5, 7, 87, 87/1, 88, 88/1, 270, 270/2, 346, 352, 352/3. ZPotK člen 21, 21/3. ZVPot člen 22, 22/4, 22/5, 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-3, 24/1-4. ZPP člen 8, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-14, 340, 341, 353.
ničnost kreditne pogodbe - ničnost vknjižbe hipoteke - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - valutna klavzula v CHF - načelo profesionalne skrbnosti - potrošniški kredit - kondikcijski zahtevek - zastaranje kondikcijskega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmožnost preizkusa sodbe - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - celovita dokazna ocena - zavrnitev izvedbe dokaza - neprimeren dokaz - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - načelo vestnosti in poštenja - vsebina pojasnilne dolžnosti - Sodišče Evropske unije (SEU) - odločbe Vrhovnega sodišča - neposredna uporaba direktive - razlaga prava - načelo specialnosti - retroaktivna uporaba predpisa - razlaga direktive - sodba SEU - varstvo potrošnikov - zmotna uporaba materialnega prava - glavni predmet pogodbe - pravni standard - pojem povprečnega potrošnika - odstop od kreditne pogodbe - izpodbijanje vrednosti spornega predmeta
Za izpolnitev pojasnilne dolžnosti mora biti pregledno pojasnjeno konkretno delovanje mehanizma valutnega razmerja tuje valute, na katerega se nanaša zadevni pogoj, ter zveza med tem mehanizmom in mehanizmom, določenim z drugimi pogoji o izplačilu posojila.
DZ člen 7, 7/3, 7/4, 157, 157/2, 161. ZNP-1 člen 101.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - osebni stiki z otrokom - stiki v korist otroka - ureditev stikov otroka s staršem - obseg in način izvajanja stikov - začasna ureditev stikov - začasno omejevanje stikov - načelo najmilejšega ukrepa - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - prisotnost delavcev CSD - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - razširitev stikov - postopno povečevanje obsega stikov - vloga centra za socialno delo v sodnem postopku - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - pravna narava poročila Centra za socialno delo (CSD) - varstvo javnega interesa - izvedensko mnenje - naloga izvedenca - otrok s posebnimi potrebami - izostanek trditvene podlage - pravica do izjave v postopku - odvisnost od drog - zdravljenje odvisnosti - rok za izjavo - stroški pritožbenega postopka - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Nasprotni udeleženec opozarja, da neizvajanje stikov otroka s staršem, pri katerem otrok ne živi, ogroža otrokov zdrav celosten razvoj in lahko pride do odtujitve, vendar v konkretnem primeru ne gre za tak primer oziroma neizvajanje stikov, saj se stiki izvajajo in tudi postopno širijo.
Poročilo CSD, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja: izvidu, to je ugotovitvam dejstev, sledi mnenje, katerega bistvo je ocena stališč stroke oziroma pravil znanosti. CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki kot organ socialnega skrbstva nastopa kot specifičen pomočnik sodišča in z njim sodeluje v funkciji varstva javnega interesa. Z zbiranjem podatkov o osebnih in družinskih razmerah otrok in njihovih staršev opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaju sodnega izvedenca.
ZPP člen 115, 115/2, 319, 319/2. ZST-1 člen 11, 11/4, 13, 13/1.
kreditna pogodba - neplačilo obrokov - odstop od kreditne pogodbe - predčasna zapadlost kreditne obveznosti - solidarni porok - preložitev naroka - zdravstveni razlog - bolezen - predložitev zdravniškega opravičila - oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - ponoven predlog za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje predloga za taksno oprostitev
Da bi tožena stranka zdravniško opravičilo svoji prošnji za preložitev naroka priložila, v pritožbi ne zatrjuje, prav tako v vlogi niti ni konkretizirala razloga odsotnosti, ki bi drugemu tožencu onemogočal prihod na sodišče oziroma sodelovanje na naroku.
skupno premoženje - kredit - uporabnina - zunajzakonska skupnost
Bistvo pritožbe zoper odločitev o višini kreditne obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, ki jo je po razpadu izvenzakonske skupnosti plačal tožnik, je v očitku, da je sodišče zmotno upoštevalo, da sta deleža pravdnih strank na skupnem premoženju enaka.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - odvetniška tarifa - nagrada za sestavo vloge - nagrada za zastopanje - zastopanje na naroku - pripravljalni narok - stvarna služnost - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o stroških postopka na podlagi tožnikovega stroškovnika. Tožnik je v nasprotju z Odvetniško tarifo v stroškovniku priglasil odvetniške storitve, kar so toženci utemeljeno izpodbijali in s pritožbo uspeli, zato so na podlagi prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 156. člena ZPP upravičeni do povrnitve stroškov pritožbenega postopka.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00082360
ZOdv člen 17, 17/5. ZOdv-G člen 2, 3. ZBPP člen 46, 46/3. ZPP člen 158, 158/1, 325, 325/1, 332.
stroški postopka - dopolnilni sklep o stroških - odmera odvetniških stroškov - brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje stranke v postopku - znižanje plačila postavljenemu ali dodeljenemu odvetniku - nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov - sprememba določbe zakona
Čeprav je drugi toženec odgovor na tožbo vložil pred uveljavitvijo novele ZOdv-G, ko je še veljala zakonska določba o znižanju plačila v primeru zastopanja na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči, je z vidika odmere stroškov postopka bistven trenutek, ko je sodišče o njih odločilo. Kot izhaja iz obširne sodne prakse, šele takrat nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00082227
ZPSVIKOB-1 člen 1, 3, 3/1, 3/3, 4, 4/1, 6, 6/1, 33, 48, 48/1. ZPSVIKOB člen 9. ZPP člen 48.
odškodninska odgovornost bank - banka - Banka Slovenije - Republika Slovenija - odgovornost banke slovenije - podrejene obveznice - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - varstvo oškodovanca - imetnik podrejenih obveznic - nadaljevanje prekinjenega postopka - sklep o nepristojnosti - pristojno sodišče - krajevna pristojnost - izključna pristojnost - sprememba zakonodaje - načelo ekonomičnosti postopka - pravica do izjave v postopku - pravna podlaga zahtevka
Četudi je bil izpodbijani sklep izdan in s pritožbo izpodbijan v času veljavnosti ZPSVIKOB, je odločitev, s pravno podlago v novem zakonu, ki (enako kot ZPSVIKOB) glede odškodninskih zahtevkov zoper Banko Slovenije zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, pravilna. Prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se, kot je zgoraj navedeno, izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah; ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno in neekonomično, da bi se razveljavil samo zato, da bi bil znova izdan enak sklep. Tožniku se namreč s predmetnim sklepom v ničemer ne jemlje njegovega pravnega varstva in ne zmanjšuje procesnih ali materialnopravnih upravičenj.
Ker so pritožniki umaknili že vloženi pritožbi še preden je pritožbeno sodišče o njih odločalo, je bilo treba v skladu z določbo drugega odstavka 334. člena ZPP izdati ugotovitveni sklep o umiku pritožb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSM00083115
ZPacP člen 25. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-3, 37, 61, 61/2, 61/2-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 360, 360/1,443, 443/1. OZ člen 15.
postopek v sporu majhne vrednosti - pogodba o izvajanju zdravstvenih storitev - pogodba sui generis - obstoj pogodbenega razmerja - privolitev bolnika v zdravljenje - informiranost pacienta - pacientovo soglasje - stroški v zvezi z zdravljenjem - plačilo za opravljeno zdravstveno storitev
Po pogodbi o zdravstvenih storitvah je obveznost zdravstvene ustanove oprava dogovorjene zdravstvene storitve, obveznost pacienta pa je plačilo opravljene storitve, ki ga opravi sam ali preko skladov zdravstvenega zavarovanja.
Po 2. alineji 3. točke prvega odstavka 23. člena ZZVZZ se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotavlja plačilo najmanj 80 % vrednosti za specialistično ambulantne, bolnišnične in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, razen za poškodbe izven dela. Skladno s 1. točko drugega odstavka 61. člena ZZVZZ dopolnilno zdravstveno zavarovanje (kot oblika prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja) krije razliko med vrednostjo zdravstvenih storitev v skladu s 23. členom zakona in deležem te vrednosti, ki ga v skladu z istim členom krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Oseba, ki ni vključena v dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je torej glede razlike med vrednostjo zdravstvenih storitev in deležem te vrednosti, ki ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje, samoplačnik.
omejitev starševske skrbi - ogroženost otroka - opustitev skrbnega ravnanja - opustitev dolžnega varstva in nadzorstva s strani staršev - funkcionalne motnje - telesne poškodbe - namestitev v rejniško družino - nadzor nad izvajanjem obveznosti - izrekanje ukrepov nadzora
Ker so poškodbe nastale v domačem okolju, lahko pritožbeno sodišče le pritrdi ugotovitvi izpodbijanega sklepa, da je deklica v tem okolju zelo ogrožena, bodisi zaradi (neustreznega) ravnanja staršev bodisi kot posledica njihove opustitve. Dodatno težo prispevajo ugotovitve o nestrpnosti in nesočutnosti nasprotne udeleženke do mld. hčerke ter slabšalno drugačen odnos do nje kot do sinov.
plačilo odškodnine - sprememba višine odškodnine - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - padec motorista - zlom - nepremoženjska škoda - zmanjšanje življenjske aktivnosti - vpliv prejšnje poškodbe na višino odškodnine - predhodne poškodbe - degenerativne spremembe - načelo objektivizacije odškodnine - načelo individualizacije - duševne bolečine zaradi skaženosti - brazgotine - objektivno in subjektivno merilo skaženosti - premoženjska škoda - bodoča premoženjska škoda - bodoči stroški - trajno povečane potrebe - denarna renta
Sodišče mora, ko odloča o višini odškodnine, upoštevati objektivni in subjektivni pristop. Navedeno pomeni, da prisodi odškodnino v višini, ki je bila v sodnih postopkih odmerjena v podobnih primerih (načelo objektivizacije), pri tem pa upošteva konkreten primer in konkretnega oškodovanca (načelo individualizacije). Da sodišče odškodnino na takšen način lahko odmeri, mora konkretni primer primerjati z lažjimi, podobnimi in hujšimi primeri. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi zapisalo le, da je odmerjena odškodnina primerna ob objektivni umestitvi individualnega primera med podobne primere v sodni praksi. Zgolj taka obrazložitev brez navedbe konkretnih odločitev in v njih priznanih odškodnin ne omogoča preizkusa, ali je prisojena odškodnina ustrezna z vidika že obravnavanih primerov v sodni praksi.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo nad odraslo osebo - namen skrbništva - paranoidna shizofrenija
Ukrep, ki ga zasleduje izpodbijani sklep, ni kaznovalne narave, ampak gre za pomoč, zreducirano na splošno spremljanje in spodbujanje nasprotnega udeleženca, predvsem v skrbi za njegovo zdravje ter z osredotočenostjo na varnost glede razpolaganja z večjim premoženjem in pomoč v sodnih in nekaterih upravnih postopkih. Nasprotnemu udeležencu je ohranjena največja stopnja samostojnosti in funkcioniranje v dejavnostih in na življenjskih segmentih, ki jih sam brez težav obvladuje. Če pa se bodo okoliščine, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje kasneje spremenile oziroma bodo razlogi, zaradi katerih je bil nasprotni udeleženec postavljen pod skrbništvo, prenehali, bo sodišče lahko skrbništvo ukinilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00082519
ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
regulacijska začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pravice do izjave - verjetnost obstoja terjatve - sklepčnost trditev
V tej zadevi v ugovoru zatrjevana pojasnila toženke kažejo diametralno nasproten potek informiranja o prevzetih tveganjih, kot sta ga zatrjevala tožnika, ki sta navedla, da nista bila opozorjena na valutna tveganja in na to, kako bi lahko večja apreciacija tečaja vplivala na njune kreditne obveznosti. Zgolj na podlagi podanih navedb po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče zaključiti, da so navedbe tožnikov verjetnejše.
Ugotovljeno je bilo, da je bil poseg pri tožnici opravljen po pravilih stroke in skladno z medicinsko doktrino. Ni prišlo do strokovne napake, ampak do hudega, nepojasnjenega zapleta, katerega verjetnost je minimalna. Pojasnilna dolžnost ni bila pomanjkljivo izvedena, saj splošne nevrološke posledice pri takšnih posegih niso običajne. Zato toženčeva odškodninska odgovornost ni podana.
ZD člen 207, 207/4, 210, 212, 213, 213/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
zapuščinski postopek - načelo kontradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - napotitev dedičev na pravdo - sklep o napotitvi na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - obseg skupnega premoženja - izločitveni zahtevek dedičev - spor o obsegu zapuščine - vezanost stranke na napotitveni sklep
Tudi v zapuščinskem postopku je uveljavljeno načelo kontradiktornosti. Sodišče mora strankam omogočiti, da se izrečejo o vseh pomembnih okoliščinah, zlasti o vprašanjih, ki se nanašajo na obseg zapuščine, dediče in njihovo pravico do dediščine ter velikost njihovih dednih deležev, bodisi na zapuščinski obravnavi, bodisi z obvestilom, da se lahko o posameznih vprašanjih izjavijo.
Zapuščinski sodnik o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo zapuščine in dedičev, sam ne sme odločiti. V takšnih primerih mora postopek prekiniti in stranko napotiti na pravdo. Nobenega razloga ali podlage ni, da bi zapuščinsko sodišče presojalo manjšo ali večjo verjetnost navedb pritožnika in dedinje glede skupnega premoženja zapustnika in slednje, ter le enega od obeh napotilo na pravdo. Oba imata enako pravico, da zahtevata sodno varstvo svoje pravice, ki jo zatrjujeta. Napotitev pritožnika in dedinje na ločeni pravdi glede ugotavljanja obsega skupnega premoženja in deležev na njem je v tej fazi postopka ustrezna. Pravdno sodišče pa bo lahko pravdi združilo, če bo do vložitve obeh tožb prišlo, ter bo tako o skupnem premoženju odločalo v enovitem postopku.
DZ člen 183. ZSDP-1 člen 73. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
preživljanje otroka - določitev preživnine za otroka - pridobitne zmožnosti staršev - potrebe otrok in zmožnosti staršev - redno šolanje - prispevek otroka - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - nakazilo - vštetje nakazila - neobrazložena odločba - manjkajoči razlogi - vsebina izreka odločbe - pravica do otroškega dodatka - olajšave pri dohodnini
Sodišče prve stopnje ni ustrezno pojasnilo pridobitnih sposobnosti obeh staršev. Neustrezno je nalaganje otrokom, ki se redno šolajo, da prispevajo k svojemu preživljanju. Zato predlagateljica v pritožbi pravilno opozarja, da je dolžnost preživljanja, v konkretnem primeru dijaka, ki obiskuje srednješolsko izobraževanje, na starših.
KZ člen 77, 77/1, 77/8. KZ-1 člen 135, 135/1, 375.
vzgojni ukrepi in kazni za mladoletnike - obiskovanje psihološke posvetovalnice - Društvo za nenasilno komunikacijo - kaznivo dejanje grožnje
Pri odločitvi o dolžnosti obiskovanja Društva za nenasilno komunikacijo v Mariboru kot pomoči pri njegovem odraščanju in ne kot kazen, saj to vzgojni ukrep ni, kar je ustrezno poudarilo že prvostopenjsko sodišče, je smiselno v ospredje postavilo mladoletnikovo potrebo po obvladovanju jeze, torej brzdanja lastnih emocij, kar ga bo odvrnilo od ponavljanja kaznivih dejanj. Navodilo namreč mora biti takšno, da usmerja in spodbuja mladoletnikovo nadaljnjo vzgojo in razvoj, pa tudi tako, da ga mladoletnik lahko izpolni in ga je mogoče nadzirati. Posebej učinkovito bo tedaj, če bo konkretno in natančno ter čim bolj v skladu s potrebami mladoletnikove prevzgoje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00082302
KZ člen 191, 191/1. ZKP člen 317, 317/1, 365, 365/1, 391, 402, 402/3.
kaznivo dejanje nasilja v družini - družinska skupnost - sestava senata - sklep o popravi - odprava neskladnosti - zahteva za izločitev sodnika pritožbenega sodišča
Zagovornik v zvezi s sestavo sodišča uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ki naj bi bila po njegovem prepričanju podana zato, ker je izpodbijano sodbo izdala sodnica posameznica, čeprav je o zadevi sodil tričlanski senat. Sodišče druge stopnje se v zvezi s tem v celoti sklicuje na obrazložitev v zvezi z izpodbijanim sklepom o popravku, saj gre zaradi nedoslednosti v pisnem odpravku izpodbijane sodbe zgolj za neskladje med izvirnikom in pisno izdelano sodbo.
Skupnost obdolženca z zunajzakonsko partnerko B. B. in njenim sinom, obdolženčevim pastorkom C. C., je tako v smislu navedenih materialnopravnih izhodišč nedvomno pomenila življenjsko skupnost zunajzakonskih partnerjev kot eno od oblik družinske skupnosti.
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
plačilo odškodnine - poškodba policista pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - pojem nevarne dejavnosti kot pravni standard - policijsko pridržanje - strokovni prijem - nepredvidljivost položaja - vzročna zveza - poslabšanje zdravstvenega stanja - predhodno zdravstveno stanje - prispevek k škodnim posledicam - odločanje sodišča o strokovnih vprašanjih, za katere je potrebno strokovno znanje - nasprotja med razlogi - protispisnost
Tožnik se je poškodoval pri izvajanju strokovnega prijema "ključ na komolec" v prostorih policijske postaje, kamor je bil kršitelj pripeljan z namenom policijskega pridržanja, ki je bilo potrebno zaradi kršenja javnega reda in miru na prireditvenem prostoru v A. Ravnanje kršitelja, ko je ta v postopku seznanjanja s pravicami ob pridržanju še naprej nadaljeval s kršitvami in naposled vstal ter se napotil proti vratom sobe, rekoč, da gre domov, je od tožnika terjalo takojšnje ukrepanje. V okviru opravljanja svojih nalog je moral kršitelja, ki ni upošteval njegovih ukazov, zaustaviti z uporabo fizične sile. Tudi pri tem se je kršitelj upiral in sta s tožnikom nato padla na tla, a se kršitelj še vedno ni umiril. Opisana dejstva podpirajo pritožbeno stališče, da je v obravnavani zadevi šlo za nevarno dejavnost, saj je bilo ravnanje močno vinjenega in agresivnega kršitelja, ki se ni pokoril tožnikovim ukazom, nepredvidljivo, in ga tožnik kljub vsej dolžni skrbnosti ni mogel imeti popolnoma pod nadzorom.
Prispevek posameznega dogodka k vtoževani škodi je strokovno vprašanje s področja medicine in se do njega lahko opredeli le sodni izvedenec, sodišče navedenega samo ne more ugotavljati.