terjatev zavarovana z zastavno pravico - zaznamba hipoteke - zaznamba spremembe obrestne mere - sprememba terjatve zavarovane s hipoteko - vpis spremembe terjatve v zemljiško knjigo
13.a člen Zakona o zemljiški knjigi v osmem v zvezi s sedmim odstavkom določa, da se lahko v primeru spremembe terjatve, zavarovane s hipoteko, v zemljiški knjigi zaznamuje znižanje obrestne mere ali spremembo zapadlosti terjatve. Če je obrestna mera zvišana, se torej takšna sprememba vpiše le, če je ustanovljena za to razliko (zvišanje terjatve) nova hipoteka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007371
ZPP člen 315, 315/1. OZ člen 6, 10, 131, 164, 164/1, 631.
neposredna zahteva podizvajalca do naročnika - bančna garancija - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vnovčenja bančne garancije za plačilo podizvajalcu - pasivna legitimacija DARS - načelo prepovedi povzročanja škode - načelo vestnosti in poštenja - povrnitev premoženjske škode - zapadlost škode - javna naročila - vmesna sodba - izrek vmesne sodbe v odškodninskem sporu
Tožnici je nastala škoda s tem, da toženka ni unovčila bančne garancije. Vzpostavitev stanja pred škodnim ravnanjem (opustitvijo) toženke zato pomeni plačilo zneska, ki bi ga plačala banka na podlagi garancije. Če bi toženka unovčila garancijo, bi banka garant pridobila (na podlagi njunega pogodbenega razmerja) terjatev do S. d.d. v višini izplačanih zneskov in bi jo (lahko) uveljavljala v stečajnem postopku nad S. d.d. Odgovor na vprašanje, v kakšnem deležu bi bila banka poplačana, za odločitev v tej zadevi ne more biti pomemben. Odškodninska terjatev tožnice do toženke je osamosvojena in ni v konkurenci s stečajnim postopkom glavnega izvajalca
URS člen 26.. OZ člen 131, 148, 352.. ZD člen 141, 222.. ZPP člen 72, 72/2, 337.
odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - pravnomočni sklep o dedovanju - dedovanje na podlagi zakona - naknadno najdena oporoka - razglasitev oporoke - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - obstoj protipravnosti - protipravnost ravnanja državnega organa - dediščinska tožba - zastaranje odškodninske terjatve
Dokler posameznik ne izkoristi vseh pravnih možnosti, ki jih ima na voljo ter posledično zaradi njegovega lastnega ravnanja nastane škoda, se ne more uspešno sklicevati na odškodninsko odgovornost države za ravnanje njenega organa.
SZ-1 člen 30. - člen 25, 26, 27. ZPP člen 452, 453.
spor majhne vrednosti - stroški dobavitelja - stroški upravljanja - porazdelitev dokaznega bremena - razdelitev stroškov - ključ delitve stroškov - zavezanec za plačilo stroškov - dolžnost etažnih lastnikov - najemna pogodba - solastnina etažnih lastnikov - pravočasne trditve - pravočasen dokaz - delilnik stroškov za dobavo toplotne energije
Za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, so odgovorni etažni lastniki v skladu s svojimi solastniškimi deleži, razen, če pogodba o medsebojnih razmerjih določa drugače.
Ker iz najemne pogodbe (za najem stanovanja v solasti etažnih lastnikov) izhaja, da jo je podpisala tožnica po pooblastilu etažnih lastnikov, pritožbeno sodišče pritrjuje tožnici, da so se etažni lastniki na ta način odpovedali ločenemu zaračunavanju obratovalnih stroškov najemnikom.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu, z neupoštevanjem trditev in dokaznih predlogov glede razdelitve toplotne energije, pa je tudi poseglo v tožničino pravico do izjave. Toženka pa je v pobot uveljavljala tudi določen znesek iz naslova zbranih najemnin, ki naj bi jih tožnica zbirala in zadrževala brez pravne podlage, o čemer sodišče prve stopnje še ni odločalo.
vsebina spora - odločanje v pravdnem postopku - pravila postopka - tožba na ugotovitev obstoja solastninske pravice - skupna lastnika - pravni naslov
V tožbi tožnik ni predlagal razdružitve skupne lastnine, o čemer se odloča v nepravdnem postopku, ampak s tožbo od zemljiškoknjižnega (skupnega) lastnika zahteva, da se ugotovi obstoj solastninske pravice glede vsake od nepremičnin v polovičnem deležu. O taki zadevi se odloča v pravdnem postopku.
Tožena stranka pritožbe zoper navedeni sklep ni vložila (pravočasno), zato je slednji postal pravnomočen. Izpodbijanje v pritožbi zoper v uvodu te odločbe navedeni sklep tako ni mogoče, tudi sicer pa višje sodišče poudarja, da je vročilnica javna listina, ki dokazuje vročitev. Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditveno podlago o razlogih za njeno neverodostojnost. S pavšalnim ugovorom, da toženi stranki sklep ni bil vročen in da je prejela pošiljko z vsebino, ki ni namenjena njej, bremenu ni zadostila. Posebej ne ob dejstvu, da domnevne pošiljke, ki ji ni bila namenjena, ni predložila k pritožbi.
V obravnavanem primeru, ko gre za ugotavljanje invalidnosti, je v predlogu za izdajo začasne odredbe potrebno izkazati verjetnost terjatve na podlagi zatrjevanih dejstev in dokazov, enake tistim, ki se obravnavajo pri vsebinskem odločanju zadeve, ob izkazani vsaj še eni izmed predpostavk določeni v drugem odstavku 272. člena ZIZ. Pomeni, da terjatev v konkretnem primeru predstavlja ugotovitev nastanka invalidnosti III. kategorije s potrebno časovno oziroma podredno časovno in stvarno omejitvijo.
Vsaka škoda, še zlasti, če se jo da nadomestiti in če gre za spremenjene okoliščine, ni mogoče šteti za nenadomestljivo škodo. Tako ob ugotovitvi posebne komisije, da so podani utemeljeni razlogi, da delodajalec ne more izpolniti svojih dolžnosti do delovnega invalida, ni mogoče govoriti o nenadomestljivi škodi.
gospodarski spor majhne vrednosti - pavšalen ugovor - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev - neizvedba predlaganih dokazov
Sodišču ni treba izvesti vseh dokazov, ki jih stranke predlagajo. Z utemeljenimi razlogi lahko njihovo izvedbo zavrne. Eden od takšnih utemeljenih razlogov je, da stranka, ki dokaz predlaga, sploh ne poda (dovolj konkretnih) trditev, ki bi se z njegovo izvedbo potrjevale.
neupravičena pridobitev - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - privolitev v prikrajšanje - postavitev novega izvedenca - razpravno načelo
Res je po 190. členu OZ neupravičeno pridobljeno korist treba vrniti, vendar je tožničino tezo, da je sporne storitve preplačala v zmoti, pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje. Ker je tožnica vedela za dejansko število uporabnikov, znesek na računu pa je ostajal enak oziroma se ni znižal, se je brez dvoma zavedala, kaj plačuje. Spornih obveznosti torej ni izpolnila v dvomu, pač pa je očitno privolila v svoje prikrajšanje, zato ni upravičena do vračila (191. člen OZ). Vprašanje, ali si je pridržala pravico zahtevati nazaj, se ob tem izkaže za nepomembno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poklicna rehabilitacija - sodna razveza - denarno nadomestilo - II. kategorija invalidnosti
Ob upoštevanju dejstva, da je bil tožniku rok za dokončanje poklicne rehabilitacije podaljšan do 30. 9. 2016, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka v izredni odpovedi tožniku neutemeljeno očitala, da je namerno huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker poklicne rehabilitacije ni zaključil do 31. 3. 2016.
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 453, 458, 458/1, 495, 495/1. ZBPP člen 46, 46/2, 46/3.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme - prekoračitev trditvene podlage - razpravno načelo - pritožbena novota - stroški postopka - brezplačna pravna pomoč
Pritožnik uveljavlja relativno bistveno kršitev pravil postopka po 212. členu ZPP v zvezi z določbo 7. člena ZPP, ki ni zajeta v drugem odstavku 339. člena ZPP. To skladno z izrecno določbo prvega odstavka 458. člena ZPP ni dopusten pritožbeni razlog.
Pritožbena navedba, da je bila tožeči stranki dodeljena brezplačna pravna pomoč, nima opore v podatkih spisa, niti ni izkazana v pritožbi. Zgolj pavšalno navajanje, da ji je pooblaščenka tožeče stranke v komunikaciji s pooblaščenko tožene stranke omenila, da tožečo stranko zastopa po določbah ZBPP, brez predlaganja dokazov o resničnosti le-tega, pritožbenega sodišče ne prepriča.
stroški v nepravdnem postopku - krivdno načelo - umik predloga v nepravdnem postopku - odločanje o stroških postopka ob upoštevanju vseh okoliščin primera - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Ob odsotnosti trditvene podlage, da je šlo pri vložitvi predloga v nepravdnem postopku za šikaniranje, ZNP ne nudi zakonske podlage za odločanje o stroških po umiku predloga. V takem primeru je podlaga 413. člen ZPP, kjer sodišče pretehta vse okoliščine primera in pojasni, zakaj je odločilo po prostem preudarku ter kakšen rezultat je ta prosti preudarek prinesel.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00008513
URS člen 28, 28/1. ZP-1 člen 65, 65/4, 136, 136/1, 136/1-1. ZVPNPP člen 1, 1/1, 1/2, 3, 3-4, 4, 4/1, 4/2, 5, 5/1, 6, 7, 7-19, 15, 15/1, 15/1-3, 15/2. OZ člen 207, 207/1, 209, 209/1.
zavajajoča poslovna praksa - zakonski znaki prekrška - odločba o prekršku - obstoj prekrška - zahteva za sodno varstvo - izročitev - razumen rok - načelo zakonitosti - javna obljuba nagrade
Pravna oseba mora potrošniku izročiti nagrado ali ustrezno nadomestilo v razumnem roku.
Kot razumen rok je mogoče šteti rok, ki ga je pravna oseba, ki je javno obljubljala nagrade, sama (enostransko) določila v splošnih pogojih sodelovanja v nagradni igri.
ZPP člen 30, 30/1, 32, 32/1, 47, 47/1. ZZZDR člen 10.a.
premoženjskopravni spor - skupno premoženje zakoncev - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - sporna vrednost predmeta
Spor zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju zakoncev je premoženjsko pravni spor. Zato je zanj stvarno pristojno sodišče, ki je pristojno glede na vrednost spornega predmeta.
nujna pot - pooblaščenec za prejemanje pisanj - predujem - predujem za kritje stroškov - prošnja za podaljšanje roka
Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu s 147. členom ZPP ob vročitvi predloga nasprotnim udeležencem te pozvati, naj v določenem roku imenujejo skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj in jim obenem sporočiti, katerega od njih bo štelo za skupnega pooblaščenca, če ga ne bodo imenovali sami. Sodišče prve stopnje tega doslej ni storilo. Ker je očitno napačno razumelo tovrstno pobudo predlagateljev, jim je v sklepu z dne 15. 3. 2017 naložilo plačilo spornega predujma, čeprav za to ni imelo opore v zakonu.
Tožnica trditev o tem, da je lastnoročna oporoka z dne 28. 11. 2005 ponarejena, ker je naj ne bi napisala pokojna K.P., ni uspela dokazati, saj je bilo z izvedencem grafološke stroke ugotovljeno nasprotno, da je lastnoročna oporoka K.P. pristna in ni ponarejena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00006559
ZFPPIPP člen 224, 224/2. ZPP člen 7, 7/1, 205, 205/1, 205/1-4, 214, 214/2, 286, 286/4, 454, 458, 458/1. OZ člen 419.
osebni stečaj - začetek postopka osebnega stečaja - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - stečajna masa - narava terjatve - prekinitev pravdnega postopka - spori majhne vrednosti - pritožbene novote - prenos terjatve - obvestitev dolžnika - trditveno in dokazno breme - zahteva sklepčnosti - zahteva dokazanosti - ugovor zastaranja - petletni zastaralni rok
Nad pritožnico se je 30. 8. 2017 začel postopek osebnega stečaja. To ima glede na naravo vtoževane terjatve za posledico prekinitev pravdnega postopka po samem zakonu (4. točka 205. člena ZPP). Stečajni postopek je bil začet po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja oziroma so potekli roki zanje. Ker je do prekinitve prišlo po izdaji odločbe sodišča prve stopnje in po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa procesna dejanja, ni ovire, da pritožbeno sodišče ne bi izdalo odločbe.
Ker toženec po izvedbi dokaza z zaslišanjem izvedenca ni podal nikakršnih trditev, ki bi lahko vzpostavile dvom v strokovnost, celovitost, jasnost izvedenskega mnenja z ustno dopolnitvijo in tudi ni vztrajal pri postavitvi drugega izvedenca, sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga, da bi v zadevi postavljalo novega izvedenca.
Toženec ni uspel dokazati, da tožnica svoje obveznosti na podlagi ustne pogodbe temelječe na ponudbi z dne 25. 11. 2014 ne bi izpolnila in da toženec naročenega ne bi prejel.
nagrada in stroški izvedenca - izvedensko mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka z njim strinjajo. Prav tako ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne. Vsebinsko grajanje izvedenskega mnenja (oziroma pripombe nanje), kar pravzaprav ta "pritožba" po svoji vsebini je, pa za odločanje o pravici izvedenca do nagrade in stroškov ni pravno relevantno, temveč bo lahko upoštevno kvečjemu v postopku vsebinskega obravnavanja izvedenskega mnenja, v katerem se bodo dodatno razčistila vprašanja obravnavane dokazne teme.
ZST-1 člen 11, 14a, 14a/2, 35. ZDavP-2 člen 159, 160.
plačilo takse za revizijo - odlog plačila sodne takse - pravnomočnost sklepa - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - bistveno spremenjene okoliščine - ne bis in idem - nov plačilni nalog - določitev roka za plačilo takse - ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - izterjava neplačane sodne takse
Po 158. členu Ustave Republike Slovenije je mogoče pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Noben zakon pa ne določa, da bi se lahko v postopkih za plačilo sodnih taks zaradi okoliščin, nastalih po izdaji sodne odločbe, ki bi poslabšale premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje taksnega zavezanca, zahtevala sprememba pravnomočne odločitve. Zato vsebine sklepa o odlogu taksne obveznosti tožeče stranke s 3. 11. 2015, ne glede na navedbe pritožnice, ni več mogoče presojati.
Res je, da je bil tožeči stranki v tem postopku po izdaji odločbe o reviziji poslan nov plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek o reviziji. Vendar smisel in namen novega plačilnega naloga, izdanega na podlagi drugega odstavka 14a. člena ZST-1, ni v tem, da bi se taksnemu zavezancu omogočil vnovični preizkus vsebinskih razlogov za oprostitev že odloženega plačila sodne takse. Namen novega plačilnega naloga je v tem, da se taksnega zavezanca, ki praviloma ne ve, kdaj bo izdana odločba, do katere mu je sodišče odložilo obveznost plačila takse, opozori, da je njegova taksna obveznost zapadla in da se mu za plačilo takse pusti dodatni rok. Novi plačilni nalog zato nikakor ne more pomeniti nove odločitve o dolžnosti plačila sodne takse (in posledično podelitve novega roka za vložitev predloga za taksno oprostitev).