ustavitev postopka zaradi umika tožbe - pravdni stroški po umiku tožbe - priglasitev stroškov postopka
Ob konkurenci vsebine vlog o stroških, ki jih je podala tožena stranka, prevlada kasnejša vloga, s katero je tožena stranka sodišču sporočila, da z umikom soglaša in ne priglaša stroškov.
Tožnica trditev o tem, da je lastnoročna oporoka z dne 28. 11. 2005 ponarejena, ker je naj ne bi napisala pokojna K.P., ni uspela dokazati, saj je bilo z izvedencem grafološke stroke ugotovljeno nasprotno, da je lastnoročna oporoka K.P. pristna in ni ponarejena.
Sodišče prve stopnje je presojalo dolžnikov premoženjski položaj premalo celovito, saj ni upoštevalo določila tretjega odstavka 12.a člena ZST-1, v katerem je določeno, da se premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagajo, ne upošteva.
brezplačna pravna pomoč - izvršilni stroški - stroški izvršitelja - odvetniški stroški - zahteva upnika za povrnitev stroškov - izplačilo v breme proračuna sodišča
Izvršiteljevo plačilo za delo in stroške se, kadar je upniku dodeljena brezplačna pravna pomoč, opravi v breme proračuna, zato ni pravne podlage, da bi sodišče ugodilo upničinemu zahtevku za povrnitev stroškov po obračunu izvršitelja. Sredstva za plačilo storitev po ZBPP se izplačujejo tudi odvetnikom, ki so dolžni voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči, zato upnica neutemeljeno zahteva povrnitev stroškov udeležbe odvetnika pri opravi izvršilnega dejanja.
Ker toženec po izvedbi dokaza z zaslišanjem izvedenca ni podal nikakršnih trditev, ki bi lahko vzpostavile dvom v strokovnost, celovitost, jasnost izvedenskega mnenja z ustno dopolnitvijo in tudi ni vztrajal pri postavitvi drugega izvedenca, sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga, da bi v zadevi postavljalo novega izvedenca.
Toženec ni uspel dokazati, da tožnica svoje obveznosti na podlagi ustne pogodbe temelječe na ponudbi z dne 25. 11. 2014 ne bi izpolnila in da toženec naročenega ne bi prejel.
ni soprispevka oškodovanca - avtomobilsko kasko zavarovanje - kraja avtomobila
Tožnik je vozilo parkiral na dvorišče stanovanjske hiše, ga zaklenil in ključe odložil v stanovanjski hiši, ki jo je po odhodu prav tako zaklenil. S svojim ravnanjem ni povzročil ali prispeval k nastanku zavarovalnega primera.
nujna pot - pooblaščenec za prejemanje pisanj - predujem - predujem za kritje stroškov - prošnja za podaljšanje roka
Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu s 147. členom ZPP ob vročitvi predloga nasprotnim udeležencem te pozvati, naj v določenem roku imenujejo skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj in jim obenem sporočiti, katerega od njih bo štelo za skupnega pooblaščenca, če ga ne bodo imenovali sami. Sodišče prve stopnje tega doslej ni storilo. Ker je očitno napačno razumelo tovrstno pobudo predlagateljev, jim je v sklepu z dne 15. 3. 2017 naložilo plačilo spornega predujma, čeprav za to ni imelo opore v zakonu.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem - zaključek zdravljenja - mnenje izvedenca - določitev socialno-varstvenega zavoda - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda - ustreznost namestitve
Pritožbeno sodišče sicer razume, da pritožnik ocenjuje razmere v kliniki za bolj sprejemljive kot je nastanitev v zavodu. Vendar ti razlogi ne morejo biti pravno odločilni, če je zdravljenje zaključeno. V kolikor pa se bo stanje pritožnika izboljšalo, da bo lahko zdravljenje potekalo na drug način (npr. po 80. členu ZDZdr, to je s predlaganim načrtom nadzorovane obravnave in imenovanju koordinatorja), pa bo to lahko pritožnik predlagal oziroma bo to lahko predlagal tudi zavod.
Zavod ima pogoje, ki so po zakonu potrebni; prezasedenost zavoda pa ne more biti razlog, da bi sodišče prve stopnje pustilo A. A. brez namestitve v zavodu oziroma odpustilo na dom, ker je zdravljenje zaključeno.
Za oprostitev plačila svojih stroškov postopka mora tožnica zaprositi za brezplačno pravno pomoč, o čemer odloča pristojni organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča, na katerega območju ima tožnica prebivališče.
nagrada in stroški izvedenca - pravica do nagrade za opravljeno delo - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - nagrada za študij spisa - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje - materialni stroški izvedenca - potni stroški - plačilo kilometrine
Nestrinjanje pritožnikov z izvedenskim mnenjem na pravico izvedenke do plačila za opravljeno delo ne vpliva. Pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa se izvedensko mnenje ne presoja vsebinsko.
Nagrada za izjemno zahtevno delo je pridržana za najbolj kompleksna in strokovno zahtevna mnenja, za kar v obravnavanem primeru ne gre. Dolžina pisnega mnenja pri oceni zahtevnosti ni odločilna. Vsebina izvedenskega izvida in mnenja omogoča zaključek, da gre za zelo zahteven izvid in mnenje. Izvedenka za arhitekturo - urbanizem je v njem odgovarjala sicer le na vprašanja svoje stroke (zastavljena naloga ni terjala sodelovanja z izvedenci iz drugih področij in tudi ne specifičnih znanj), je pa morala odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj, kar je terjalo dodaten poglobljen študij obsežne dokumentacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00006256
ZPP člen 343, 343/4, 355. ZZVZZ člen 87, 87/1. OZ člen 171. URS člen 25.
nedovoljena pritožba - deljena odgovornost - regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - kršitev predpisov o varstvu pri delu - soodgovornost oškodovanca
Sodišče mora v primeru, ko delodajalec trdi, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi oškodovanec, njegov delavec, ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. V primeru soodgovornosti delavca je regresni zahtevek ZZZS omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec. ZZVZZ namreč ne ureja vprašanja vzročne zveze. Zato je treba ugovore v zvezi z deljeno odškodninsko odgovornostjo zaradi delovanja več vzrokov na nastanek škode presojati v skladu s splošnimi pravili OZ o deljeni odgovornosti.
ZPP člen 180, 180/3, 214, 214/1, 214/2, 224, 224/1, 333, 333/1, 343. SPZ člen 37, 37/2, 132, 132/1, 201, 201/1. OZ člen 86, 87, 87/1, 93, 346.
dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka - prenos lastninske pravice v zavarovanje - komisorni dogovor - neomejeno uveljavljanje ničnosti - ničnost pogodbenih določil - pravne posledice ničnosti - pogoji za vrnitveni zahtevek - obogatitveni zahtevek obligacijskopravne narave - zastaranje obogatitvenega zahtevka - notarski zapis kot javna listina - izpodbojna pravna domneva - javna listina izpodbijanje domneve resničnosti
Nični sta prodajna in posojilna pogodba, s katerima sta stranki izigrali namen prepovedi iz prvega odstavka 132. člena SPZ, namreč, obvarovati dolžnika pred zlorabo, kadar bi upnik prejel stvar, ki je vredna več kot njegova terjatev. Poslovni namen pogodbenikov ni bil trajno prenesti lastninsko pravico, temveč zgolj utrditi tožnikovo obveznost vračila dolga oziroma zavarovati toženčevo terjatev iz posojilne pogodbe. Doseženi učinek je bil dejansko enak kot pri zastavni pogodbi s prepovedanim komisoričnim sporazumom (lex commissoria).
Pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, kar pa ne velja za obogatitvene zahtevke, ki so posledica ničnosti.
Res je notarski zapis javna listina, za katero se domneva, da je njena vsebina resnična, vendar so vsa dokazna sredstva v pravdnem postopku enakovredna. Navedeno zakonsko domnevo je torej mogoče izpodbiti s katerimkoli dokazom.
Toženec bi lahko dopolnil pritožbo zoper sodbo le do izteka pritožbenega roka. Kasneje pridobljeni dokaz bi lahko uveljavljal s predlogom za obnovo postopka in ne z dopolnitvijo pritožbe. Ker je bila ta prepozna, jo je sodišče utemeljeno zavrglo.
povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - objektivna odgovornost - nevarna stvar - krivdna odgovornost - protipravnost ravnanja - dejavnost garažnih hiš - mokra in spolzka tla - padec na mokrih in splozkih tleh - snežne razmere - opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju - celovita dokazna ocena - skrbnost oškodovanca - parkiranje - pazljivost pri hoji
Sodba zaključek, da v konkretni zadevi ni šlo za neobičajne in nenavadne razmere, zaradi katerih bi bil zavarovanec toženke dolžan sprejeti ustrezne ukrepe, gradi na ugotovitvi, da so bila tla v garažni hiši mokra in zaradi umazanije, pomešane z vodo in plundro, spolzka. Pritožba, ki navedenemu zaključku nasprotuje, pa gradi na trditvah, da tla niso bila spolzka le zaradi mokrote, temveč je povečano drsnost povzročala mastnost tal, ki je tožnik pred padcem ni zaznal, je ni bil dolžan pričakovati in nanjo tudi ni bil opozorjen.
Za presojo, ali je toženkin zavarovanec ravnal s potrebno skrbnostjo, se pravi, v kolikšni meri je povprečen obiskovalec garažne hiše lahko prepoznal nevarnost padca ter v povezavi s tem, ali je kaj bil dolžan ukreniti za zagotovitev njihove varnosti, je pomembno, v kakšnih okoliščinah je prišlo do zatrjevanega padca.
paricijski rok - glavni in podrejeni zahtevek - odločanje o stroških pravdnega postopka
Odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov ne sme biti zreducirana le na matematično operacijo, temveč je odvisna od celovite presoje. Tožeča stranka si je s primarnim in podrednim tožbenim zahtevkom, ki sta bila vsebinsko podobna, le utemeljena na drugi dejanski podlagi, prizadevala pridobiti sporne nepremičnine. Zaradi podrednega zahtevka, ki mu je sodišče ugodilo, se tudi vrednost spornega predmeta ni spremenila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00007318
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 270.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - pravno vprašanje - pravno priznana škoda - valorizacija odškodnine - valorizacija delnega plačila odškodnine
Presoja, ali je oškodovankina zunanjost po poškodbi in končanem zdravljenju ostala tako spremenjena, da jo je mogoče opredeliti kot skaženost, je prepuščena sodišču in ne izvedencu, saj gre za pravno vprašanje. Glede na ugotovitev izvedenca ortopeda, da je tožničin levi nart (le) za centimeter širši od desnega, je očitno, da gre za komaj zaznavno in ne za izstopajočo spremembo tožničine zunanjosti. Za povrh je v izvidu izvedenca ortopeda jasno navedeno, da niti tožničina osebna zdravnica že dva meseca in pol po poškodbi ni več zaznala zatrjevane otečenosti tožničinega levega stopala. Prej opisane spremembe zato tudi po presoji pritožbenega sodišča objektivno ni mogoče opredeliti kot skaženost.
Odločilna okoliščina za obstoj vzročne zveze med ravnanjem oziroma opustitvijo toženkinega zavarovanca in nastankom škodnega dogodka ter posledično škodo je neizpodbijano dejstvo, da je tožnik vrata dvigala zaradi poškodovanosti teh lahko odprl tudi, ko dvigala ni bilo na postaji.
Zavarovanec bi se moral in mogel zavedati, da zaradi neizpravnosti vrat dvigala lahko pride do škodnega dogodka, kot je obravnavan, pa ni poskrbel, da do tega ne bi prišlo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00013188
ZKP-UPB8 člen 18, 18/1, 355, 355/2, 371, 371/1-11, 371/2.
razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - dokazni predlog - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - celovita dokazna ocena
Pritožnik nima prav, ko izpodbija pravilnost in popolnost ugotovitve dejanskega stanja obravnavanega kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropskih skupnosti. Podaja svojo dokazno oceno, ki je drugačna od tiste, sprejete in utemeljene v izpodbijani sodbi. Razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov so prepričljivi in razumni. Pritožnik s ponavljanjem že ocenjevanih trditev in z nestrinjanjem z oceno, da dokazi niso materialnopravno relevantni, ne more uspeti, saj z navedbami v pritožbi ni izkazal, da bi bili dokazi uspešni, kar bi moral izkazati z določeno stopnjo verjetnosti glede na ostale, izvedene dokaze, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje gradilo zaključke o odločilnih dejstvih ter krivdi obtoženca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00025032
ZKP člen 437. KZ-1 člen 341.
mučenje živali - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da poseg sterilizacije živali, v kolikor je opravljena s strani strokovno usposobljene osebe, sam po sebi ne predstavlja surovega ravnanja z živaljo ali povzročanja nepotrebnega trpljenja, saj gre v skladu z Zakonom o zaščiti živali (ZZZiv) za veljavno metodo uravnavanja in kontroliranja živali. Iz opisa pa tudi ne izhajajo dejstva in okoliščine, ki bi utemeljevale nepotrebnost sterilizacije mačk z vidika 3. alineje prvega odstavka 20. člena ZZZiv. Ker sam poseg sterilizacije mačk ne predstavlja zakonskega znaka surovega ravnanja z živaljo ali pa povzročanja nepotrebnega trpljenja, posledično ni podana niti kvalificirana oblika kaznivega dejanja mučenja živali po drugem odstavku 341. člena KZ-1B.
preživninska obveznost staršev - zvišanje preživnine - preživninske potrebe otroka - materialne in pridobitne zmožnosti - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca
V obseg stroškov, ki jih zajema preživnina, spadajo stroški življenjskih potreb, zlasti stroški bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (drugi odstavek 129a. člena ZZZDR). Obseg potreb, ki se upošteva, raste z višino sredstev, ki so na razpolago za njihovo kritje, in obratno. Preživninske zmožnosti toženca so dobre, tožnika pa sta odraščujoča fanta, ki se šolata in se ukvarjata s športom. Določitev preživnine ni matematično opravilo. Sodišče v okviru razporeditve preživninskega bremena med starša upošteva dejavnike, ki so povsem nenumerične in nematerialne narave. Tako je na primer tudi dejstvo, da v obravnavanem primeru mati skoraj v celoti skrbi za varstvo in vzgojo obeh otrok. Preživninske potrebe tudi niso stalne, ampak varirajo, en mesec so take, drug mesec spet drugačne. Računski pristop, ki ga ponujata obe pravdni stranki v pritožbi, je zato napačen. Matematičen izračun višine potreb pa zgolj navidezen.