preživnina otroka - potrebe mladoletnega otroka - zmožnosti zavezanca za plačilo preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - socialni prejemek
Ugotovljeni položaj, ko rezidenčni starš in otrok nimata nikakršnih lastnih sredstev ampak zgolj denarne prejemke, ki jih zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država, terja drugačen pristop pri določitvi preživnine. Ta bo sodišču narekoval presojo, kolikšno preživninsko breme je drugi preživninski zavezanec, v obravnavanem primeru tožnik, v mejah ugotovljenih potreb otroka, zmožen nositi.
ZPP člen 337. ZZZDR člen 129, 129a, 132. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-4, 13, 13/1, 13/1-1.
določitev preživnine - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - preživninske zmožnosti - dodatno delo - brezposelnost preživninskega zavezanca - vrednost nepremičnin - pridobitna preživninska zmožnost - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - delitev skupnega premoženja bivših zakoncev - ocena denarnih potreb - otroški dodatek - dodatek za veliko družino - socialna država - sodna poravnava - pravica do socialnih prejemkov
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je prišlo do sprememb v preživninski zmožnosti obeh staršev tožnikov. Upoštevalo je, da je bila mati tožnikov ob prejšnji določitvi preživnine popolno delovno zmožna in zaposlena za polni delovni čas, sedaj pa je delovni invalid III. kategorije s skrajšanim delovnim časom na 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, okoliščino da je tožencu odpadla preživninska obveznost, ki jo je imel do ene od hčera iz prejšnje življenjske skupnosti, kot bistveno spremenjeno okoliščino pa je upoštevalo tudi toženčevo lastništvo stanovanja v D., ki pri prejšnji določitvi preživnin tožnikom ni bilo upoštevano, saj se je zanj zvedelo šele tekom tega postopka.
ZPP člen 254, 328, 328/1. OZ člen 131, 131/1, 163, 171, 171/1, 179. ZJC člen 8, 8/1, 44. ZVCP-1 člen 32, 32/1.
poprava sodbe - poprava napak - popravljiva računska napaka - odškodninska odgovornost občine - občinska javna cesta - upravljalec ceste - protipravno ravnanje - opustitev dolžnega ravnanja - redno vzdrževanje cest - vzrok za prometno nesrečo - izvedenec kot sodnikov pomočnik - nastanek škode - soprispevek k nastanku škode - vzročna zveza med škodnim dogodkom in degenerativnimi spremembami - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - strah - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Občina kot upravljavka občinskih cest je odgovorna za škodo, ki je nastala zaradi opustitve postavitve ustrezne signalizacije in s pogodbeno podelitvijo nalog v zvezi z vzdrževanjem javnih cest koncesionarju ni prosta odgovornosti za opustitve dolžnega vzdrževanja.
Za odločitev v zadevi je pomembno pravno ovrednotenje ugotovljenih okoliščin, v katerih je prišlo do nastanka zatrjevane škode, ki je v domeni sodišča in ne izvedenca.
Povprečno skrben voznik mora biti pozoren na stanje na cesti.
Za presojo o obstoju vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem (škodnim dogodkom) in poslabšanjem zdravja je treba odgovoriti na vprašanje, ali je verjetno, da bi konkretni oškodovanec težave trpel tudi, če škodnega dogodka sploh ne bi bilo, ni pa pomembno, ali bi tak obseg škode utrpel tudi povprečni oškodovanec ob enaki poškodbi.
Težave, ki jih ima tožnik po nezgodi, tj. občasne bolečine pri težjih fizičnih delih, športu in delu v prisilni drži, niso v vzročni zvezi z nezgodo, ampak so posledica degenerativnih sprememb, ki so bile v času nezgode že razvite.
KZ-1 člen 253, 253/1. ZKP člen 358, 358-1, 370, 370/1, 370/1-2, 372, 372-1.
overitev lažne vsebine - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - razveljavitev sodbe - kršitev kazenskega zakona
Opis dejanj vsebinsko zajema logični očitek, da je zavod za zaposlovanje z izdajo dovoljenj za zaposlitev tujim delavcev v dovoljenjih potrdil lažno dejstvo, da podjetji izpolnjujeta dva od ključnih pogojev za izdajo dovoljenj po ZZDT. Da bi delavci "lahko delali" pri družbah, je razvidno iz samega bistva vsebine delovnih dovoljenj.
Odsotnost opredelitve konkretnega dela, ki naj bi ga delavci opravljali, ter odsotnost časovnega okvira predvidenega dela ne pomeni, da v opisu dejanj niso konkretizirani vsi potrebni zakonski znaki.
paricijski rok - glavni in podrejeni zahtevek - odločanje o stroških pravdnega postopka
Odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov ne sme biti zreducirana le na matematično operacijo, temveč je odvisna od celovite presoje. Tožeča stranka si je s primarnim in podrednim tožbenim zahtevkom, ki sta bila vsebinsko podobna, le utemeljena na drugi dejanski podlagi, prizadevala pridobiti sporne nepremičnine. Zaradi podrednega zahtevka, ki mu je sodišče ugodilo, se tudi vrednost spornega predmeta ni spremenila.
Tožnik je že v tožbi zatrjeval, da si je poškodoval roko, ko je vozilo potegnilo, sam pa je imel roko še na avtu. Dejstvo, da je najprej zatrjeval, da so vrata zaloputnila, nato pa, da je prišlo do poškodbe, ko je avto potegnil, sam pa se je še držal za vrata, ne omaje dokazne ocene sodišča prve stopnje. Opis dogodka je bil nekoliko spremenjen, vendar na prvem naroku in to možnost je potrdil izvedenec medicinske stroke.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - določitev stikov z otrokom - določitev preživnine - višina preživnine - preživninske potrebe otroka - dokaz z izvedencem
Za oceno preživninskih potreb ni bistveno spreminjanje otrokovih dejavnosti (npr. zamenjava baleta s fitnesom), ali opustitev plavanja oziroma glasbene šole. Povsem življenjsko je, da potrebe niso stalne in da varirajo. Celovitosti življenja ni mogoče preprosto prevesti v numerični svet matematike in denarnih enot. Prav zato so potrebe določene okvirno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00006288
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-3. ZPP člen 11, 347, 347/2, 347/3, 347/3-2, 339, 339/2, 339/2-14, 357a, 425. SPZ člen 32, 33, 33/1.
regulacijska začasna odredba - motenje posesti - pogoji za začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve - težko nadomestljiva škoda - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - dokazni predlog za zaslišanje priče - dokazni predlog za zaslišanje strank - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - poslovna dejavnost - konkurenčna dejavnost - možnost preizkusa odločitve - nelojalna konkurenca - motilno ravnanje - zamenjava ključavnice - pravica do izjave - pritožbena obravnava - odprava procesnih kršitev pred sodiščem druge stopnje
Če sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa, s katerim je zavrnilo predlog za izdajo regulacijske začasne odredbe, ne izvede odločilnih dokazov, ki jih je predlagal tožnik (kot v konkretnem primeru, ko sodišče ni zaslišalo pravdnih strank in prič, predlog za zavarovanje pa je zavrnilo le na podlagi listin), toženi stranki pa ni dalo možnosti, da bi se o predlogu tožnika za izdajo regulacijske začasne odredbe izjavila, pritožbeno sodišče pa ugotovi, da je pritožba tožnika utemeljena, v takem primeru pritožbeno sodišče ni dolžno razpisati pritožbene obravnave. Sklep sodišča prve stopnje lahko razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Druga alineja tretjega odstavka 347. člena ZPP nalaga pritožbenemu sodišču, da mora razpisati obravnavo, če je treba izvesti posamezne dokaze, ki jih sodišče prve stopnje ni izvedlo. V konkretnem primeru pa sodišče ni izvedlo relevantnih dokazov z zaslišanjem prič in pravdnih strank, zato sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih ter se ga posledično ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
dodatni sklep o dedovanju - zapuščina - predmet zapuščine - zemljiškoknjižni lastnik
Če garaža ni zemljiškoknjižno vpisana na zapustnika in je zemljiškoknjižni lastnik nekdo tretji, ta garaža (zaenkrat) ne more biti del zapuščine in ni pogojev za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.
ZPIZ-2 člen 53, 392.. ZPIZ-1 člen 109, 110, 421, 427, 427/4.
vdovska pokojnina - uporaba zakona
Ni sporno, da so pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine na strani umrlega izpolnjeni, niso pa izpolnjeni pogoji na strani tožnice. Tožnica namreč na dan moževe smrti ni dopolnila starosti, določene v 110. oziroma 421. členu ZPIZ-1.
Pri tožnici pa prav tako niso izpolnjeni pogoji po določbah ZPIZ-2, ki z zviševanjem starosti, pri kateri lahko vdova pridobi pravico do vdovske pokojnine, še zaostruje pogoje. Po petem odstavku 53. člena ZPIZ-2 je v letu 2016, ko je tožnica ponovno vložila zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine, ta starost znašala 55 let oziroma vsaj 50 let za pridobitev pravice do vdovske pokojnine pri starosti 55 let. Glede na to, da je bila tožnica ob moževi smrti stara 30 let oziroma, ob prenehanju šolanja zadnjega otroka 44 let in 3 mesece, to pomeni, da pogoji glede dopolnitve starosti niso izpolnjeni in s tem tudi ne pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine.
INVALIDI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00008753
OZ člen 299, 378, 378/1.. ZPIZ-2 člen 197.. ZPIZ-1 člen 94, 161.
nadomestilo za invalidnost - zakonske zamudne obresti
Čeprav je toženec z odločbo z dne 22. 5. 2012 tožnici priznal nadomestilo za invalidnost za nazaj, to je skladno z določbo 161. člena v zvezi s 94. členom ZPIZ-1, vse od 1. 11. 2006, to je od dneva pričetka dela na drugem delovnem mestu, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča zamude, ki je nastala pri izdaji odločbe o odmeri nadomestila za invalidnost, ni mogoče očitati tožencu in mu posledično v njegovo breme naložiti plačilo zamudnih obresti na podlagi določbe 197. člena ZPIZ-2 v zvezi s 378. členom OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006866
ZPP člen 80, 81, 81/5, 286a, 286a/4, 286a/5, 286b, 352, 358, 358/5. ZFPPIPP člen 378. OZ člen 374.
garancijska pogodba - zaključek stečajnega postopka - izbris pravne osebe iz sodnega registra - sposobnost biti stranka - pravni interes za pritožbo - pravočasnost vloge - prekluzija - pisni poziv sodišča - zakonske zamudne obresti - trditvena podlaga - stranske terjatve - pravočasno grajanje napak
Stečajni postopek nad prvo toženko se je končal in družba je bila izbrisana iz sodnega registra. Tožeča stranka nima več pravnega interesa za pritožbo, ker zoper prvo toženko ne more več doseči ugodnejšega izida, kot je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka.
Zgolj iz razloga, ker ni utemeljen zahtevek za plačilo celotne vtoževane glavnice, pa ni mogoče v celoti zavrniti zahtevka iz naslova zakonskih zamudnih obresti. V takšnem primeru mora pripadajoče zamudne obresti pač izračunati sodišče.
Zakonske zamudne obresti nastajajo poleg glavnice, in če so utemeljene, se prištejejo h glavnici, če niso utemeljene, pa se ne morejo odštevati od glavnice, ampak se zahtevek v tem delu zavrne.
zamudna sodba - stroški pravdnega postopka - povrnitev stroškov postopka - nujno enotno sosporništvo - pripoznava tožbenega zahtevka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročitev tožbe - nadomestna vročitev - dejanska vročitev - datum vročitve - dolžna skrbnost odvetnika - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Glede na to, da je druga toženka v odgovoru na tožbo pripoznala tožbeni zahtevek, pritožba utemeljeno graja stroškovno odločitev sodišča prve stopnje, ki je drugo toženko solidarno s prvim tožencem obvezalo na plačilo pravdnih stroškov tožnice. V skladu z določilom četrtega odstavka 161. člena ZPP namreč sodišče, če so toženi vsi udeleženci materialnopravnega razmerja kot nujni sosporniki, tistih, ki so pripoznali tožbeni zahtevek, ne obsodi na plačilo pravdnih stroškov.
Kot določa 157. člen ZPP, v primeru, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je tožbeni zahtevek pripoznala v odgovoru na tožbo oz. na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje stvari, ji mora tožnik povrniti pravdne stroške. Dejstvo, da gre v tej zadevi za sospornike, na uporabo pravila 157. člena ZPP ne vpliva. Ker druga toženka že v zapuščinskem postopku ni priznavala veljavnosti sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju, v odgovoru na tožbo pa je tožbeni zahtevek pripoznala, druga toženka ni dala povoda za sodno intervencijo, zato je njen zahtevek na povrnitev pravdnih stroškov odgovora na tožbo na podlagi določila 157. člena ZPP utemeljen.
krivdna odškodninska odgovornost - udarec v glavo - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - depresija - vzročna zveza - poškodba zobovja - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje - silobran
Neutemeljene so navedbe, da bi sodišče moralo ugotavljati, ali ni morebiti toženec deloval v dovoljenem silobranu, saj dejstvo, da bi se toženec branil pred tožnico ni bilo dokazano oziroma je sodišče verjelo tožnici in njenemu opisu dogodka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00006687
SPZ člen 70, 70/5. ZPP člen 124, 124/2, 214, 214/2, 337, 337/1.
delitev solastne stvari - nemožnost fizične delitve - prodaja stvari - pritožbene novote - zapisnik o naroku
Nasprotni udeleženec je na narokih soglašal, da fizična delitev nepremičnin ni možna. Sedaj v pritožbi nasprotuje priznanemu zaključku, da fizična delitev nepremičnin ni možna in navaja, da ima hiša dve samostojni stanovanjski enoti. Take pritožbene navedbe so po določilu 337. člena ZPP prepozne, nasprotni udeleženec pa niti ne utemelji, zakaj jih ni podal pravočasno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006437
OZ člen 323, 323/1, 633, 633/3, 634, 639, 660, 662, 663, 663/1. ZPP člen 5, 289, 289/2, 289/3.
gradbena pogodba - kreditna pogodba - dogovor o načinu plačila za opravljena dela - novacija - pripoznava dolga - odgovornost za stvarne napake - očitne stvarne napake - skrite stvarne napake - znižanje plačila zaradi napak - grajanje napak - rok za grajanje napak - prevzem objekta - uzance - odgovornost za solidnost gradnje - pogojni dokazni predlog - kršitev načela konktradiktornosti
Obravnavane kreditne pogodbe ni mogoče obravnavati samostojno, saj je neposredno in izključno povezana s plačilom gradbenih del. Zato je treba šteti, da sta dodatek h gradbeni pogodbi in kreditna pogodba komercialna celota. Gre za specifičen dogovor o načinu plačila za gradbena dela. Po svoji ekonomski logiki je blagovni kredit dogovor o odloženem (obenem lahko tudi obročnem) plačilu že dobavljenega blaga oziroma že opravljene storitve, pri čemer je dobavitelj, ki je hkrati kreditodajalec, upravičen tudi do dodatnih obresti. Posledično ni mogoče trditi, da je od temeljne pogodbe, to je pogodbe o dobavi blaga oziroma opravi storitve, tak kredit povsem neodvisen. S sklenitvijo kreditne pogodbe pravdni stranki nista prenovili svojega razmerja v smislu novacije po prvem odstavku 323. člena OZ.
V primeru pogojenega dokaznega predloga ("po potrebi postavitev izvedenca gradbene stroke") ne gre za veljavno podan dokazni predlog, saj je v pravdnem postopku mogoče le dvoje, bodisi da stranka izvedbo dokaza predlaga in pri njegovi izvedbi vztraja, bodisi da določenega dokaza ne predlaga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00006854
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 299/2, 381. ZPP člen 11, 243.
kaznovanje stranke - denarna kazen - zloraba pravic - izvedenec - predujem - pripombe na izvedensko mnenje - stroški dopolnitve izvedenskega mnenja - dokazna tema - denacionalizacija - višina nadomestila - začetek teka zamudnih obresti - procesne obresti - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - pravočasna vložitev vloge
Vložitve pripravljalne vloge dan pred razpisanim narokom v konkretnih okoliščinah ni mogoče šteti za namerno ravnanje v smeri preložitve naroka ter s tem zavlačevanja postopka. Šele takšna opredelitev ravnanja pooblaščenca tožene stranke pa bi vodila v zaključek, da je zlorabil procesne pravice.
Tožena stranka v pripombah na izvedensko mnenje ni navajala novih dejstev, ki bi povzročila spremembo dokazne teme in prevalitev dokaznega bremena nanjo. Predmet dokazovanja je ves čas ostal enak, zato je zaslišanje izvedenca na naroku predstavljalo nadaljevanje izvajanja dokaza, ki so ga predlagali tožniki. Stroški njegove izvedbe torej (predhodno) bremenijo njih.
Ker gre za hipotetično korist, za presojo ni odločilno, kako je v tem času nepremičnino uporabljala tožena stranka, niti kako so jo po vrnitvi nepremičnine v denacionalizacijskem postopku uporabljali tožniki. Pomembno je le, kakšna uporaba nepremičnine je bila mogoča v relevantnem obdobju ter ali in kakšno korist bi tožniki z njo dosegli.
Plačilo procesnih obresti je mogoče zahtevati le od obresti, ki so na dan vložitve tožbe že zapadle in ne od obresti, ki tečejo med sodnim postopkom. V nasprotnem primeru bi bilo tožnikom omogočeno, da s sprotnimi kapitalizacijami obresti in spremembami tožbe neutemeljeno kopičijo obrestne zahtevke.
varnostni ukrepi - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - socialno varstveni zavod - kaznivo dejanje zoper življenje in telo - ponovitvena nevarnost - pravica do osebne svobode - načelo sorazmernosti - načelo pravne države - neogibna potrebnost - nujnost
Na dolgi rok je za stabilizacijo obdolženkinega psihičnega stanja, odpravo avto in heteroagresivnega vedenja v okoliščinah, ki jih dojema kot ogrožajoče, in posledično za odpravo ponovitvene nevarnosti v smislu 70.a člena KZ-1, primerno in nujno zdravljenje in varstvo obdolženke v socialno varstvenem zavodu. Ustrezen občutek varnosti in podporno delovno terapijo lahko obdolženka dobi v ustreznem socialno varstvenem zavodu, ne pa tudi z zdravljenjem in varstvom v psihiatrični (forenzični) bolnišnici.
Za trenutno obdobje do nastanitve v socialno varstvenem zavodu pa je obdolženki primerno in nujno izreči varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. Odločitev temelji na jasnem mnenju sodne izvedenke in razlikovanju med kratkoročnimi in dolgoročnimi potrebami obdolženke. Psihiatrični oddelek UKC Maribor pa bo na podlagi strokovne obravnave obdolženkinih nadaljnjih potreb po zdravljenju in varstvu v skladu z zakonskimi pooblastili poskrbel za njeno premestitev v socialno varstveni zavod.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3.. ZDR-1 člen 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - sodna razveza - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - reparacija - regres za letni dopust
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da očitki v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi glede hujših kršitev pogodbenih obveznosti, ki se nanašajo na neaktivnosti pri izvedbi projekta, pripravo dokumentacije za oddajo vloge za odobritev subvencije za pridobitev nepovratnih sredstev od sklada ter izpeljavo dogovora s kupcem, niso utemeljeni. Zato je pravilen zaključek sodišče prve stopnje, da odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR ni bil podan.
Pritožbeno sodišče je že v razveljavitvenem sklepu pritrdilo presoji sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik o razlogih za svojo več kot 5-dnevno odsotnost z dela obvestiti bodisi poslovno sekretarko bodisi pomočnico direktorja, ki je delo direktorja opravljala v njegovi odsotnosti. Ker tega ni storil, je bil podan odpovedni razlog po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Kljub navedenemu pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da izpodbijana odpoved ni bila podana iz utemeljenih in zakonitih razlogov, saj tožena stranka ni dokazala, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (prvi odstavek 110. člena ZDR). Sodišče prve stopnje je pri tej presoji utemeljeno upoštevalo vse okoliščine, in sicer da ostale v izredni odpovedi očitane hujše kršitve pogodbenih in delovnih obveznosti po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR tožniku niso bile dokazane, da tožnikov izostanek z dela ni bil neupravičen ter da tožnikovo ravnanje v zvezi z dopustom ni imelo takšne teže, da bi samo po sebi onemogočalo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
Ker je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki je bila ugotovljena kot nezakonita, je upravičen do vseh prejemkov iz delovnega razmerja, ki bi jih prejel, če mu delovno razmerje pred iztekom pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne bi nezakonito prenehalo.