preživnina otroka - potrebe mladoletnega otroka - zmožnosti zavezanca za plačilo preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - socialni prejemek
Ugotovljeni položaj, ko rezidenčni starš in otrok nimata nikakršnih lastnih sredstev ampak zgolj denarne prejemke, ki jih zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država, terja drugačen pristop pri določitvi preživnine. Ta bo sodišču narekoval presojo, kolikšno preživninsko breme je drugi preživninski zavezanec, v obravnavanem primeru tožnik, v mejah ugotovljenih potreb otroka, zmožen nositi.
ZPP člen 302, 324, 324/4, 339, 339/1, 339/2, 339/2-1, 496, 496/1. OZ člen 619.
kršitev načela neposrednosti - sodba s skrajšano obrazložitvijo po 496. členu ZPP - nepravilna sestava sodišča - sestavine pisno izdelane sodbe - razlog za dodelitev zadeve drugemu sodniku - sodba s polno obrazložitvijo - podjemna pogodba - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožbeni očitek, da je bila toženi stranki kršena pravica do neposrednosti s tem, ko naj bi sodbo izdala sodnica, ki ni sodelovala na glavni obravnavi, ni utemeljen. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodbo s skrajšano obrazložitvijo izdal sodnik, ki je sodeloval na glavni obravnavi. Zato ni podana kršitev iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi. Institut izdaje sodbe s skrajšano obrazložitvijo v gospodarskih sporih je namenjen pospešitvi postopka. Zgolj če stranka napove pritožbo, je postopek dvofazen, saj le v tem primeru sodišče izdela sodbo z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP. Ker je tožena stranka napovedala pritožbo, je sodišče le še izdelalo sodbo s polno obrazložitvijo. Tako sodbo je sicer izdelala sodnica, ki na glavni obravnavi ni bila navzoča, in sicer zaradi odhoda sodnika na drug oddelek. Sodišče je na sodbo s skrajšano obrazložitvijo vezano, kar pomeni, da z izdelavo sodbe s polno obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP odločitve ne more spreminjati. Z izrekom se torej določi vsebina sodbe, obrazložitev pa služi le še kontroli odločitve. V situacijah, kakršna je obravnavana, ko sodišče prve stopnje izda sodbo po sodniku, ki je sodeloval na glavni obravnavi, sodbo s polno obrazložitvijo pa izdela drug sodnik, je lahko podana kvečjemu kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 302. členom ZPP.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem - zaključek zdravljenja - mnenje izvedenca - določitev socialno-varstvenega zavoda - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda - ustreznost namestitve
Pritožbeno sodišče sicer razume, da pritožnik ocenjuje razmere v kliniki za bolj sprejemljive kot je nastanitev v zavodu. Vendar ti razlogi ne morejo biti pravno odločilni, če je zdravljenje zaključeno. V kolikor pa se bo stanje pritožnika izboljšalo, da bo lahko zdravljenje potekalo na drug način (npr. po 80. členu ZDZdr, to je s predlaganim načrtom nadzorovane obravnave in imenovanju koordinatorja), pa bo to lahko pritožnik predlagal oziroma bo to lahko predlagal tudi zavod.
Zavod ima pogoje, ki so po zakonu potrebni; prezasedenost zavoda pa ne more biti razlog, da bi sodišče prve stopnje pustilo A. A. brez namestitve v zavodu oziroma odpustilo na dom, ker je zdravljenje zaključeno.
preživninska obveznost staršev - zvišanje preživnine - preživninske potrebe otroka - materialne in pridobitne zmožnosti - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca
V obseg stroškov, ki jih zajema preživnina, spadajo stroški življenjskih potreb, zlasti stroški bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (drugi odstavek 129a. člena ZZZDR). Obseg potreb, ki se upošteva, raste z višino sredstev, ki so na razpolago za njihovo kritje, in obratno. Preživninske zmožnosti toženca so dobre, tožnika pa sta odraščujoča fanta, ki se šolata in se ukvarjata s športom. Določitev preživnine ni matematično opravilo. Sodišče v okviru razporeditve preživninskega bremena med starša upošteva dejavnike, ki so povsem nenumerične in nematerialne narave. Tako je na primer tudi dejstvo, da v obravnavanem primeru mati skoraj v celoti skrbi za varstvo in vzgojo obeh otrok. Preživninske potrebe tudi niso stalne, ampak varirajo, en mesec so take, drug mesec spet drugačne. Računski pristop, ki ga ponujata obe pravdni stranki v pritožbi, je zato napačen. Matematičen izračun višine potreb pa zgolj navidezen.
sprememba otrokovega osebnega imena - sprememba priimka mladoletne osebe - pristojnost sodišča - nadomestitev soglasja starša - pogoji za spremembo - utemeljen razlog - otrokova korist - zaslišanje otroka - življenjske potrebe otroka - izrek sklepa
Razlogi praktične narave narekujejo, da je v korist mladoletnega otroka, da se k očetovemu priimku, ki ga je nosil doslej, doda še maminega, ki ji je deček zaupan v vzgojo in varstvo ter pri njej živi. Sprememba bo olajšala težave pri prehodu državne meje, težave z urejanjem zadev v ustanovah (kar oboje je povezano z otrokovo identifikacijo z mamo, ki se piše drugače) ter težave s povezanostjo z mamino širšo družino, v kateri deček biva in kjer imajo vsi, razen dečka, tak priimek.
III. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - starost
Sodišče prve stopnje je tožniku pravilno pojasnilo, da to, da je tožnik invalidsko upokojen v Avstriji ni podlaga za upokojitev v Sloveniji. Vprašanje upokojitve in invalidnosti je v Sloveniji drugače urejeno kot v Avstriji in za pridobitev pravice do invalidske pokojnine mora tožnik izpolnjevati pogoje, kakor so določeni v ZPIZ-2.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006262
OZ člen 51, 540, 540/1. ZZZDR člen 62, 84, 84/1, 84/2. ZN člen 47, 47-1, 48.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno in posebno premoženje zakoncev - medsebojni pravni posli zakoncev - obličnost - notarski zapis - darilna pogodba med zakoncema - ničnost darilne pogodbe - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika (realizacija) - preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti - huda nehvaležnost obdarjenca - temeljna moralna načela kot pravni standard - razveza zakonske zveze - vzrok za razvezo zakonske zveze - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - vrnitev daril, nesorazmernih premoženjskemu stanju darovalca - vrednost poslovnega deleža - insolventnost družbe
Pri vrnitvi daril zakoncev po razpadu zakonske zveze je odločilna okoliščina obogatitev obdarjenca ob nastanku vzroka za razpad skupnosti in ne prikrajšanje darovalca.
Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi, na kateri je bil prisoten tudi pritožnik, izhaja, da vsi prisotni priznavajo oporoko kot pristno in pravno veljavno, pritožnik pa je zapisnik celo podpisal. Z golo pritožbeno navedbo (tj. brez slehernega dokaza), da temu ni bilo tako, v javni listini ugotovljenega dejstva (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD) pritožnik ne more uspešno izpodbiti.
Ob ugotovitvi, da je tožnica podpisala tako prodajno pogodbo kot potrdilo o prejeti kupnini, je že po naravi stvari ter osnovnih pravilih logičnega sklepanja jasno, da je tožnica ob podpisu prodajne pogodbe in prejemu denarja dobro vedela, za kaj gre, to je, da toženki prodaja svoj solastninski delež za dogovorjeno kupnino. O tožničini "zavedenosti" zato ne more biti govora. Voljo za sklenitev tega pravnega posla je tožnica izrazila tudi s podpisom prodajne pogodbe.
višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - objektivna pogojenost višine odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zlom reber - udarnina prsnega koša - poškodba komolca - udarnina desnega kolka - udarnina stegna - odrgnine - poškodba desnega kolena - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - predhodne degenerativne spremembe
Z izvedenskim mnenjem je bila omejena gibljivost desnega kolena objektivno potrjena, kot tudi težave, ki se zaradi tega pojavljajo. Iz zdravstvene dokumentacije pa ne izhaja, da bi imela tožnica kakršnekoli težave s kolenom pred škodnim dogodkom.
krivdna odškodninska odgovornost - udarec v glavo - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - depresija - vzročna zveza - poškodba zobovja - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje - silobran
Neutemeljene so navedbe, da bi sodišče moralo ugotavljati, ali ni morebiti toženec deloval v dovoljenem silobranu, saj dejstvo, da bi se toženec branil pred tožnico ni bilo dokazano oziroma je sodišče verjelo tožnici in njenemu opisu dogodka.
postopek prisilne poravnave - prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - uvedba postopka prisilne poravnave - vložitev predloga za prisilno poravnavo
Zmotno je stališče pritožnika, da je postopek prisilne poravnave uveden šele z vložitvijo popolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave, zaradi česar se pogoji za prekinitev stečajnega postopka v konkretnem primeru naj še ne bi stekli.
Pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave, med drugim tiste, določene v 152. členu ZFPPIPP (prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka), nastanejo z začetkom naslednjega dne po vložitvi predloga za prisilno poravnavo, četudi je ta nepopoln.
varnostni ukrepi - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - socialno varstveni zavod - kaznivo dejanje zoper življenje in telo - ponovitvena nevarnost - pravica do osebne svobode - načelo sorazmernosti - načelo pravne države - neogibna potrebnost - nujnost
Na dolgi rok je za stabilizacijo obdolženkinega psihičnega stanja, odpravo avto in heteroagresivnega vedenja v okoliščinah, ki jih dojema kot ogrožajoče, in posledično za odpravo ponovitvene nevarnosti v smislu 70.a člena KZ-1, primerno in nujno zdravljenje in varstvo obdolženke v socialno varstvenem zavodu. Ustrezen občutek varnosti in podporno delovno terapijo lahko obdolženka dobi v ustreznem socialno varstvenem zavodu, ne pa tudi z zdravljenjem in varstvom v psihiatrični (forenzični) bolnišnici.
Za trenutno obdobje do nastanitve v socialno varstvenem zavodu pa je obdolženki primerno in nujno izreči varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. Odločitev temelji na jasnem mnenju sodne izvedenke in razlikovanju med kratkoročnimi in dolgoročnimi potrebami obdolženke. Psihiatrični oddelek UKC Maribor pa bo na podlagi strokovne obravnave obdolženkinih nadaljnjih potreb po zdravljenju in varstvu v skladu z zakonskimi pooblastili poskrbel za njeno premestitev v socialno varstveni zavod.
V okoliščinah konkretnega primera je tožeča stranka kot kupec nepremičnine hkrati s sklenitvijo prodajne pogodbe kot asignat sprejela nakazilo D.Z., prodajalca po prodajni pogodbi in poroka po dolgoročni kreditni pogodbi 7658/12, kot asignanta, da kupnino poplača namesto njemu, kreditodajalcu F. d.d. kot asignatarju. Asignaciji sta bili realizirani in z njuno realizacijo je D.Z. poplačal svojo obveznost kot porok po kreditni pogodbi, tožeča stranka pa kot kupec po prodajni pogodbi. V posledici poravnave s hipoteko zavarovane terjatve banke pa je bila izbrisana hipoteka na nepremičninah prodanih tožeči stranki, saj za njo ni bilo več podlage.
izjavljena volja - razlaga pogodbe - prava volja - izjava volje - načelo vestnosti in poštenja - skrbnost
Iz prvega odstavka 82. člena OZ izhaja pravilo pri razlagi pogodb, in sicer, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Izjava volje ima takšno vsebino, kot jo je nasprotna stranka smela razumeti. Odločilni so zato objektivni kriteriji.
ZPP člen 215, 215/1, 215/2. ZD člen 32, 210, 210/1, 210/2.
preložitev naroka - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - dejansko vprašanje - pravno vprašanje - razlaga oporoke - prava volja oporočitelja - izločitev iz zapuščine
Pritožnica zmotno meni, da med strankama ni sporno nobeno dejstvo ter da gre zgolj za vprašanje materialnega prava - razlago oporoke. Po eni strani trdi, da ji parcela X po oporoki ne pripada, po drugi pa z obširnimi navedbami prepričuje sodišče, da je bila zapustnikova prava volja taka, da se ta parcela ne deli od parcele Y, na kateri stoji hiša in ki po oporoki pripada njej. Sodedinja trdi nasprotno, kar pomeni, da vsaka od dedinj ponuja tako razlago oporoke, ki bi pripeljala do zanjo ugodne rešitve. Vprašanje, ali je parcela X v oporoki namenjena pritožnici ali sodedinji, je glede na trditve udeležencev v tem zapuščinskem postopku torej najprej dejansko, šele nato pa pravno vprašanje. V takšnih primerih je napotitev na pravdo za zapuščinsko sodišče obligatorna, saj sme le pravdno sodišče ugotavljati pravo voljo oporočitelja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00006854
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 299/2, 381. ZPP člen 11, 243.
kaznovanje stranke - denarna kazen - zloraba pravic - izvedenec - predujem - pripombe na izvedensko mnenje - stroški dopolnitve izvedenskega mnenja - dokazna tema - denacionalizacija - višina nadomestila - začetek teka zamudnih obresti - procesne obresti - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - pravočasna vložitev vloge
Vložitve pripravljalne vloge dan pred razpisanim narokom v konkretnih okoliščinah ni mogoče šteti za namerno ravnanje v smeri preložitve naroka ter s tem zavlačevanja postopka. Šele takšna opredelitev ravnanja pooblaščenca tožene stranke pa bi vodila v zaključek, da je zlorabil procesne pravice.
Tožena stranka v pripombah na izvedensko mnenje ni navajala novih dejstev, ki bi povzročila spremembo dokazne teme in prevalitev dokaznega bremena nanjo. Predmet dokazovanja je ves čas ostal enak, zato je zaslišanje izvedenca na naroku predstavljalo nadaljevanje izvajanja dokaza, ki so ga predlagali tožniki. Stroški njegove izvedbe torej (predhodno) bremenijo njih.
Ker gre za hipotetično korist, za presojo ni odločilno, kako je v tem času nepremičnino uporabljala tožena stranka, niti kako so jo po vrnitvi nepremičnine v denacionalizacijskem postopku uporabljali tožniki. Pomembno je le, kakšna uporaba nepremičnine je bila mogoča v relevantnem obdobju ter ali in kakšno korist bi tožniki z njo dosegli.
Plačilo procesnih obresti je mogoče zahtevati le od obresti, ki so na dan vložitve tožbe že zapadle in ne od obresti, ki tečejo med sodnim postopkom. V nasprotnem primeru bi bilo tožnikom omogočeno, da s sprotnimi kapitalizacijami obresti in spremembami tožbe neutemeljeno kopičijo obrestne zahtevke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00006548
ZOZP člen 17, 17-1. OZ člen 149, 150, 151, 152, 153, 153/2, 964, 965. ZPP člen 7, 286b, 286b/2, 339, 339/2, 339/2-14.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno zavarovanje v prometu - odgovornost zavarovalnice - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - zavarovalni primer - trditveno in dokazno breme za nastanek zavarovalnega primera - porazdelitev dokaznega bremena - obstoj zavarovalnega primera - zavarovalno kritje - ugovor nenastale pravice - dokazovanje z izvedencem - pravočasnost dokaznega predloga - pravočasno uveljavljanje kršitev pravdnega postopka - nasprotna izvedenska mnenja - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju - način nastanka poškodb - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - znižanje dokaznega standarda - dokazna stiska
V primeru sporov, temelječih na zavarovalnih pogodbah, je trditveno in dokazno breme glede nastanka zavarovalnega primera na tožeči stranki, tožena stranka pa s trditvijo, da zavarovalni primer ni nastal, uveljavlja ugovor nenastale pravice. Sodna praksa je že izrekla, da v okvir dokazovanja obstoja zavarovalnega primera sodi tudi dokazovanje, da je do zatrjevane škode prišlo na zatrjevani način. Zavzeto je bilo stališče, da ugotovitev, da zatrjevana škoda v dogodku, ki naj bi predstavljal zavarovalni primer, ni mogla nastati, logično in izkustveno izključuje sam zatrjevani dogodek in s tem zatrjevani zavarovalni primer. Okoliščina, da je do dogodka prišlo na "drugačen način", nujno pomeni, da je prišlo tudi do drugačne škode, to pa narekuje sklep, da ni podana vzročna zveza med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo. Z vidika pravil o porazdelitvi dokaznega bremena navedeno pomeni, da je na tožeči stranki breme, da dokaže nastanek zavarovalnega primera, kar vključuje tudi zatrjevani način nastanka zavarovalnega primera, na toženi stranki pa je dokazno breme, da so podane okoliščine, ki po pogodbi in zakonu izključujejo zavarovalno kritje, zaradi česar tožeča stranka sploh nima pravice do odškodninskega zahtevka.
Pritrditi gre sodišču prve stopnje, da ni imelo nobenega sprejemljivega razloga, da bi bolj verjelo enemu ali drugemu mnenju, še posebej, ker z znanjem za raziskavo prometnih nezgod ne razpolaga, in ob ugotovitvah, da sta izvedenca ob istih podatkih o nezgodi in ob enotnih pravilih stroke prišla do nasprotnih ugotovitev. Zaradi nasprotujočih si mnenj je sodišče sprejelo dokazni predlog tožnika in postavilo izvedenca medicinske stroke z nalogo, da ugotovi, ali je na podlagi poškodb obeh udeležencev mogoče zaključiti, kje sta se nahajala v času nezgode.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, ko mnenja izvedenca specialista sodne medicine in specialista splošne kirurgije ni sprejelo. Sporne okoliščine v tem mnenju niso bile dokončno razjasnjene, s tem pa je prišlo do kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba v tem delu nima odločilnih razlogov.
pogodba o najemu sefa - odstop od pogodbe - neplačevanje najemnine in stroškov - izpraznitev sefa - naslov za vročanje
Postopanje predlagateljice v zvezi z odstopom od pogodbe je bilo skladno z določbami pogodbe o najemu sefa in splošnimi pogoji za poslovanje s samopostrežnimi sefi. Nasprotni udeleženec je bil ustrezno obveščen in pozvan k plačilu zaostalih obveznosti. Ker jih ni poravnal, so, upoštevaje ostale pravilne ugotovitve, podani pogoji za odprtje sefa.