URS člen 20, 20/1. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 205, 205/2.
podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine
Čeprav na podlagi objektivne okoliščine, je sodišče prve stopnje zaradi njene vsebine smelo sklepati še na opisano subjektivno okoliščino pri obdolženemu R.M., ki ob predhodno ugotovljeni nezaposlenosti v zvezi z begosumnostjo, v skupnem utemeljujeta njegovo ponovitveno nevarnost ter posledično vrsto ukrepa za njeno odpravo.
ZST-1 člen 11, 11/6, 12, 12/2, 12a, 12a/1, 12a/2, 12a/3, 12a/4, 12a/5, 12b. ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 11. ZPP člen 108, 108/4.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - socialno stanje - minimalen dohodek kot cenzus - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Tako po ZST-1 (12.a člen) kot tudi po ZBPP (14. člen) se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje družinskih članov. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Ta zakon je Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), ki napotuje (11. člen ZSVarPre) na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Navedena predpisa določata osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja za upravičenost do denarne socialne pomoči, način ugotavljanja materialnega položaja, kateri dohodek in katero premoženje se upošteva in katero ne, ter izključitvene razloge z izjemami za upravičenost do denarne socialne pomoči.
stranska intervencija - dopustitev stranske intervencije - odškodninski spor - pravni interes za stransko intervencijo
DEM ima torej (zelo močan) pravni interes, da se v postopku dokaže, da je toženka (praviloma) izključno odgovorna za nastanek škode. Razlogi sodišča prve stopnje v 5. točki obrazložitve o neobstoju pravnega razmerja med tožnico in DEM so zato zmotni; če bo toženka uspela s trditvami in dokazi zanje, da bodisi sploh ni, ali pa ne v celoti, odgovorna za nastanek škode, temveč je (so)odgovoren DEM, potem je materialnopravno razmerje med tožnico (oškodovancem) in DEM kot (so)povzročiteljem škode že nastalo; namreč s tistim trenutkom, ko so bile izpolnjene vse predpostavke odškodninske obveznosti; da je ta obveznost že zapadla, pa je popolnoma jasno, sicer predmetne pravde (še) ne bi bilo. Stranski intervenient lahko s trditvami in dokazi bistveno prispeva k temu, da se že v tem postopku ugotovijo vsa odločilna dejstva in odloči o tem, kdo in tudi v kakšnem razmerju (če je podana deljena odgovornost) je odgovoren. Tako se lahko prihrani nov, poseben postopek, v katerem bi se ta vprašanja (med toženko in DEM) morala posebej razčiščevati.
gospodarski spor majhne vrednosti - pravočasno predlaganje dejstev in dokazov - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati dokaznih predlogov, ki jih je tožeča stranka podala v prvi pripravljalni vlogi z dne 30. 9. 2016, je neutemeljen. S tem zatrjuje kršitev določbe 451. člena ZPP. Gre za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 399. člena ZPP, ki glede na določbo prvega odstavka 458. člena ZPP, ni dovoljena v pritožbenem preizkusu. Vseeno ni odveč dodati, da je v obravnavanem primeru tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 30. 9. 2016 odgovorila na navedbe tožene stranke, tako kot ji to dopušča 452. člen ZPP.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - umor - pravna opredelitev kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - motiv pri storitvi kaznivega dejanja - čas storitve kaznivega dejanja - postopek s pritožbo - poizvedbe v zvezi s pritožbenimi navedbami - seja pritožbenega senata - pritožbena obravnava - vpogled v drug spis - javnost glavne obravnave - izključitev javnosti glavne obravnave - izvajanje dokazov na obravnavi pred sodiščem druge stopnje - kontrolna funkcija sodišča druge stopnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravna jamstva v kazenskem postopku - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva - domneva nedolžnosti - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznih predlogov - poligrafsko testiranje - dokaz z zaslišanjem prič - pravice obrambe - nedovoljen dokaz - izločitev dokazov - predkazenski postopek - uradni zaznamek - dokazna vrednost uradnih zaznamkov - izjava osumljenca, dana policiji - pravni pouk osumljencu - izjava priče, dana policiji - načelo neposrednosti - zagovor kot dokaz - izvedenstvo - izvedensko mnenje - strokovno mnenje Nacionalnega forenzičnega laboratorija - akreditacija - izvedenec, zaposlen pri Nacionalnem forenzičnem laboratoriju (NFL) - nepristranskost - zahteva za izločitev izvedenca - pravočasnost zahteve za izločitev izvedenca - dokazna ocena izvedenskega mnenja - postavitev drugega izvedenca - rekonstrukcija dogodka
Ko sodišče druge stopnje izvede obravnavo, v zadevi sicer ponovno sodi, a še vedno le v okviru kontrolne funkcije in le v okviru procesnega gradiva, ki ga je za sojenje uporabilo sodišče prve stopnje, zato na obravnavi ni potrebno izvajati tistih dokazov, v katerih dokazno oceno sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče nima pomislekov (odločba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Kp 8/2011).
Ustavno sodišče je v odločbi Up-3367/2007 z dne 2. 7. 2009 ugotovilo, da je, upoštevaje stališča teoretikov in tuje sodne prakse, vzpostavljen resen dvom v zanesljivost in celo dovoljenost dokaza, pridobljenega s poligrafskim testiranjem, zato stališču sodišča, ki je zavrnilo izvedbo poligrafskega testiranja, ni mogoče očitati kršitve tretje alineje 29. člena Ustave. Če gre za dokaz, ki je tako nezanesljiv, sodišče z zavrnitvijo takega dokaza ne krši pravice do obrambe iz tretje alineje 29. člena Ustave in zato tudi ni kršena pritožnikova pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist (točka 21 navedene odločbe).
Višje sodišče, sklicujoč se na odločbo Vrhovnega sodišča I Ips 500/2008, ugotavlja, da izvedensko mnenje, ki ga izdela izvedenec, zaposlen na Centru za forenzične preiskave (v konkretnem primeru na Nacionalnem forenzičnem laboratoriju), ni samo po sebi nedovoljen dokaz, in je bilo tudi v praksi Evropskega sodišča za človekove pravice presojeno, da samo dejstvo, da je izvedenec zaposlen v istem organu kot strokovnjak, na katerega mnenje se opira obtožba, ne opravičuje bojazni, da ne bo sposoben ravnati s potrebno nepristranskostjo in pravica do poštenega postopka ne vsebuje pravice zahtevati dodatno izvedensko mnenje v primeru, ko izvedenec, imenovan s strani sodišča, podpira tezo tožilstva.
Akreditiranost za opravljanje analiz GSR delcev oziroma sledi streljanja v času, ko so bila poročila izdelana, glede na uporabljeno metodo, ne pomeni, da rezultati ugotovitev NFL-ja niso kakorkoli vsebinsko pravilni, saj se akreditacijske priloge nanašajo le na metode preiskav (l. 4307 FIZ-014, verzija 1.20, interna metoda), za celotno delo in pri izdelavi poročil pa so upoštevani mednarodno veljavni strokovni standardi ter upoštevana vsebina dokumentov, ki so v odgovoru NFL-ja tudi izrecno navedeni. V času opravljanja analiz GSR delcev le interna metoda NFL za analizo delčkov po streljanju še ni bila akreditirana.
ustna oporoka - veljavnost oporoke - zapuščina brez dediča - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - pasivna legitimacija
Na poziv sodišča prve stopnje, naj se izreče o veljavnosti ustne oporoke, je Republika Slovenija izjavila, da je ne priznava, ker ni bila izražena v izrednih razmerah in ob navzočnosti dveh oporočnih prič. Ker so sporna dejstva, od katerih je odvisna veljavnost ustne oporoke, brez nje pa ni dedičev in bi zapuščina po 9. členu ZD postala lastnina Republike Slovenije, je sodišče prve stopnje v skladu z določbo drugega odstavka 210. člena ZD pravilno prekinilo zapuščinsko obravnavo in stranko, ki zatrjuje, da je dedič po ustni oporoki, v skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD napotilo na pravdo. V pritožbi ni sporna odločitev o stranki, ki se napoti na pravdo.
Dokler kdorkoli uveljavlja dedno pravico, o čemer še ni odločeno, ni razlogov in pogojev za oklic neznanim dedičem po prvem odstavku 130. člena ZD ali za oklic neznanim upnikom in obvestilo znanim upnikom ter RS po drugem odstavku 142.a člena ZD.
izjasnitev stranke o dokazu - vročitev predloga obdolžencu - postopek za izročitev obdolženca tuji državi
Spoštovanje načela kontradiktornosti mora biti zagotovljeno v vseh fazah postopka. Zlasti pa je to pomembno v konkretni situaciji, ko iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev o izpolnjevanju pogojev za izročitev oprlo skoraj izključno na dokaze, ki jih je prejelo po 22. 6. 2017, ko je bil opravljen edini narok, na katerem je bilo obdolženemu omogočeno, da se izreče o prošnji za izročitev in dokazih, ki so bili do tedaj predloženi prvostopenjskemu sodišču.
povrnitev potnih stroškov - upravičenec do povrnitve stroškov - uporaba predpisa - pooblaščenec stranke - postavitev odvetnika po uradni dolžnosti - plačilo nagrade za opravljeno delo
Potni stroški se povrnejo za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom. Stroški za prevožene kilometrine se povrnejo samo za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo, ali pa iz razlogov naštetih v drugem odstavku navedenega člena. Navedena pravila pa veljajo zgolj za določene udeležence postopka.
Pooblaščencem, ki so odvetniki, se odmerijo potrebni izdatki oziroma stroški po OT.
Odvetnik, ki je postavljen po uradni dolžnosti, je upravičen do plačila za svoje delo zgolj v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi.
ZPP člen 11, 443, 443/1, 451, 454, 454/2, 458, 458/1, 458/5. OZ člen 921, 936.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - nedovoljen pritožbeni razlog - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka
Pravilnost ugotovitve dejanskih okoliščin, na katerih temelji v sporu majhne vrednosti izdana sodba, zaradi omejenosti pritožbenih razlogov ne more biti predmet preizkusa v pritožbenem postopku.
Določba šestega odstavka 334. člena ZFPPIPP je jasna: po koncu dražbe voditelj dražbe razglasi dražitelja, ki je na dražbi uspel, in ga obvesti o času sklenitve pisne pogodbe, ki ne sme biti pozneje kot tri delovne dni po koncu dražbe. Zakon torej voditelju dražbe (v predmetni zadevi je bil to stečajni upravitelj) nalaga zelo konkretno obveznost, da uspelega dražitelja obvesti o času sklenitve pisne pogodbe. Ni pa v zakonu nobenih določb, ki bi veljale za primer, da voditelj svoje obveznosti ni izpolnil, zato sklicevanje na določbe ZFPPIPP v pozivu za sodelovanje na javni dražbi in v obvestilu po končani javni dražbi ne zadošča, da bi uspeli dražitelj vedel, kdaj bo pogodba pripravljena za podpis in kdaj jo mora podpisati.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - manjši delodajalec - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Skladno s prvim odstavkom 54. člena ZDR-1 se pogodba o zaposlitvi lahko izjemoma sklene za določen čas, če gre za enega izmed v tem odstavku naštetih razlogov. Drugi odstavek istega člena določa, da se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti lahko določi, da manjši delodajalec lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne glede na omejitve iz prejšnjega odstavka. V 16. členu Kolektivne pogodbe trgovinske dejavnosti pa je določeno, da delodajalec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas poleg primerov, določenih v zakonu, tudi za zaposlitev pripravnika (prvi odstavek) ter, da manjši delodajalec lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki za isto delo ne smejo biti daljše od dveh let izven primerov (razlogov) določenih z zakonom in s to kolektivno pogodbo. To pomeni, da lahko sklene manjši delodajalec pogodbo o zaposlitvi za določen čas, tudi če ne obstajajo razlogi, ki so določeni v prvem odstavku 54. člena ZDR-1 in prvem odstavku 16. člena kolektivne pogodbe. Vendar pa se tožena stranka zmotno zavzema za to, da v takem primeru sodišče sploh ne bi presojalo razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, tudi če ga delodajalec v pogodbi o zaposlitvi navede. Tožena stranka je v zadnjih dveh pogodbah o zaposlitvi navedla razlog za sklepanje za določen čas, to je "povečano delo". Tekom postopka ni trdila, da je sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas izven primerov, določenih z zakonom in kolektivno pogodbo, temveč je v pogodbah zapisala razlog povečanega obsega dela, med postopkom je trdila, da so bile (vse tri) pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene zaradi nadomeščanja odsotne delavke, kar pa sta tudi razloga, taksativno našteta v 54. členu ZDR-1, zato ni utemeljeno njeno sklicevanje na določbe kolektivne pogodbe. Če je razlog v pogodbi o zaposlitvi navedla, je tak razlog, kot ga je navedla, dolžna tudi dokazati.
ZDR-1 člen 13, 13/1, 109, 109/2.. OZ člen 62, 62/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - prekluzivni materialni rok - štetje rokov - dela prost dan
Glede na to, da se je tožena stranka seznanila z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku dne 2. 10. 2015, je potrebno ugotoviti, da je 30-dnevni rok iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1 potekel 1. 11. 2015. Ker je bil dne 1. 11. 2015 praznik in dela prost dan, prav tako pa nedelja, je potrebno upoštevajoč določbo tretjega odstavka 62. člena OZ kot zadnji dan roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku šteti naslednji delovnik. Ker je iz spisovnih podatkov razvidno, da je tožena stranka tožniku izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala v ponedeljek, 2. 11. 2015, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila ta izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi upoštevajoč tretji odstavek 62. člena OZ podana pravočasno.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00009099
OZ člen 169, 171, 171/1, 171/2, 179, 185.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - osebno stanje oškodovanca - doktrina jajčne lupine
Poškodovalec odgovarja le za tisto škodo (njeno konkretno pojavno obliko), ki je adekvatna škodnemu ravnanju, kar je nasprotno prepričanju tožnice v pritožbi, da mora odgovorna oseba sprejeti oškodovanca takega, kot je po t. i. doktrini jajčne lupine oziroma tanke kože (eggshell skull), kjer je vsebina poškodovane jajčne lupine v celoti riziko poškodovalca in je treba upoštevati, kakšna je običajna, "normalna" pričakovana škoda. V konkretnem primeru je bilo tako potrebno upoštevati elemente tožničine predhodne bolezni in njene posebne lastnosti ter njeno zdravstveno stanje, kar pa je sodišče prve stopnje glede na to, da ni bilo mogoče natančno oceniti njenih večjih težav zaradi prehodnega zdravstvenega stanja štelo, da gre za soodgovornost za škodo 50 %.
Tudi sicer pa dejstvo, da se hči še vedno šola, na odločitev ne more vplivati, saj je določba prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v zvezi z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) glede tega, katere osebe lahko sodišče pri odločanju o oprostitvi upošteva, jasna. Predlagateljica pa ne navede nobene posebne okoliščine, ki bi morda terjala drugačno odločitev.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00008081
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 169, 171, 171/1, 179, 352, 352/1.. ZDR člen 184.. ZVZD člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek - poškodba na delujočem stroju - zastaranje - odmera višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina
Tožnik je utrpel poškodbo pri delu, ko je padel z delovnega stroja. Prvotožena stranka (delodajalec) je tožniku krivdno odgovorna za nastalo škodo, ker je njen delavec tožnika poslal v bližino delujočega delovnega stroja oziroma mu dal navodila, naj na ta stroj spleza.
Tožnik bi se kot delavec na gradbišču moral zavedati, da plezanje na delujoči delovni stroj ni dovoljeno (to dejstvo je ne nazadnje splošno znano vsakemu povprečno skrbnemu in razumnemu človeku) in da se stroj lahko premakne, kot skupinovodja pa bi moral biti še toliko bolj pazljiv. Zato je tudi sam prispeval k škodnemu dogodku v deležu 15 %.
kasko zavarovanje vozila - splošni zavarovalni pogoji - uporaba splošnih pogojev - plačilo odškodnine - kraja vozila - potrebna skrbnost - materialni stroški
Samo ugibanje oz. sklepanje izvedenca (četudi na podlagi izkušenj), da bi vozilo vseeno ukradli, za odločitev o tem, da so bili Splošni pogoji glede skrbnosti voznika pretirano strogi, ne more zadoščati.
plačilo za dejansko opravljeno delo - izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi
Sodno varstvo za izstavitev drugačne pogodbe o zaposlitvi od obstoječe ni predvideno. Zato tožeča stranka ni upravičena do izstavitve pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto tehnični delavec V (II), tudi če bi se eventualno v novem sojenju ugotovilo, da tožeča stranka opravlja dela tega delovnega mesta.
skupno premoženje zakoncev - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje
Pravdni stranki sta se odločili za nakup nepremičnin in opreme na način, da je 275.000,00 EUR prispevala tožnica iz sredstev svojega osebnega premoženja, ostali potrebni del sredstev pa je bil pridobljen z njunim delom. S tem se je tožničin delež pretopil v njuno skupno premoženje, je pa vplival, oziroma vpliva na določitev njenega višjega deleža.
KZ-1 člen 48, 48/2, 49, 49/1, 324, 324/1, 324/1-1, 324/3. ZKP člen 137, 137/6, 371, 371/1, 371/1-11.
nevarna vožnja v cestnem prometu - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - odmera kazni - ni razlogov o odločilnih dejstvih - odločba o kazenski sankciji - vštevanje odvzema vozniškega dovoljenja - odvzem vozniškega dovoljenja za čas trajanja postopka
Tudi kadar je izrek stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila obligatoren, jo je sodišče dolžno odmeriti skladno z določilom prvega odstavka 49. člena KZ-1 po teži storjenega dejanja in storilčevi krivdi.