predlog za oprostitev plačila sodne takse - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Pritožnik je bil s sklepom pravilno in natančno pozvan, naj svojo vlogo za oprostitev plačila sodnih taks dopolni in kako. Ker v določenem roku ni ravnal v skladu s pozivom sodišča, je sledila sankcija, na katero je bila v pozivnem sklepu tudi ustrezno opozorjen - zavrženje predloga, kar je v celoti pravilno in zakonito (peti odstavek 108. člena ZPP).
ZIZ člen 24, 24/3. ZN člen 64. ZPP člen 431, 431/1, 431/1-2.
sprememba upnika po vložitvi predloga za izvršbo - vstop novega upnika v izvršbo - javna ali po zakonu overjena zasebna listina - prenos terjatve
Predloženi Dogovor o vstopu novega upnika v sodne postopke z dne 30. 12. 2016 tudi po presoji pritožbenega sodišča zadosti zahtevam iz 24. člena ZIZ. V njem sta navedena novi in prvotni upnik, jasno pa je razvidno tudi, da je novi upnik prevzel terjatev, ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku, saj je v Prilogi 1 navedena opravilna številka tega izvršilnega postopka. Dogovor o vstopu novega upnika v sodne postopke z dne 30. 12. 2016 je podpisan s strani novega upnika ter prokurista in člana uprave prvotnega upnika, priloženo pa je tudi potrdilo notarja, da sta prokurist in član uprave prvotnega upnika lastnoročno podpisala omenjeno listino, pri čemer je bila njuna istovetnost ugotovljena na podlagi deponiranih podpisov.
Ker je po prevladujoči sodni praksi pojem "po zakonu overjena zasebna listina" treba razlagati tako, kot to jasneje določa ZPP v 2. točki prvega odstavka 431. člena, t.j. kot listino, na kateri je po zakonu (64. člen Zakona o notariatu) overjen podpis zavezanca (v obravnavanem primeru odstopnika terjatve, t.j. B d.d., prim. sklep VSL opr. št. III Cp 3151/2005), predloženi Dogovor o vstopu novega upnika v sodne postopke predstavlja ustrezno po zakonu overjeno listino (kvalificirano listino), s katero je novi upnik dokazal, da je bila terjatev prenesena nanj.
prisilno zdravljenje - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov
V obravnavanem primeru so izpolnjeni predpisani pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom, ki jih določa prvi odstavek 39. člena ZDZdr. Takšen poseg v pritožnikovo osebno svobodo je nujno potreben, sicer pa ga je sodišče prve stopnje omejilo na najmanjšo možno mero. Pri tem je upoštevalo mnenje izvedenca o pričakovanih učinkih zdravljenja, ki pred iztekom odrejenega zadržanja ne bi dalo ustreznih rezultatov.
nekonkretiziran ugovor - kršitev pravice do izjave - javna listina izpodbijanje domneve resničnosti - izpodbijanje domneve o pravilnosti vročilnice - pravilnost vročitve
Vročitev sklepa je v konkretnem primeru izkazana s potrdilom o vročitvi, ki je javna listina in ki dokazuje resničnost vročitve in dan prejema. Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Na toženi stranki je bilo breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost vročitve. V zvezi s svojimi pavšalnimi trditvami, da sklep z dne 9. 6. 2017 ni bil vročen skladno z določili ZPP, namreč ni predlagala nobenih dokazov, niti ni podala nobene možne razlage o tem, zakaj naj bi bila vročitev napačna.
Pri poplačilu več upnikov v primeru izvršbe na premičnine (kamor spadajo tudi nematerializirani vrednostni papirji) se stranske terjatve glede vrstnega reda poplačila izenačujejo z glavno terjatvijo. Stroški postopka torej v takem primeru nimajo absolutne prednosti pri poplačilu.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - vročanje po pooblaščencu za sprejem pisanj - pooblaščenec za vročitve - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - prejšnje prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja
Vročilnica je sicer pomemben, vendar pa ne edini dokaz uspešne vročitve. Za uspešnost vročitve je ključno, da se to dejstvo ugotovi s stopnjo gotovosti na podlagi proste presoje dokazov s strani pristojnega organa oziroma sodišča. Če je nesporno ali ustrezno dokazano, da je stranka dokument prejela, je vročitev uspešno opravljena in lahko nastopijo učinki vročitve.
Če se zgodi pri vročitvi pomota, se šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je oseba, ki ji je bil dokument namenjen, ta dokument dejansko dobila in če se vročilnica izgubi, se vročitev lahko dokazuje tudi z drugimi sredstvi. Tako je sodišče v predmetnem postopku na podlagi zaslišanja obdolženčeve bivše žene zanesljivo ugotovilo, da je sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 29. 10. 2009 sicer prevzela storilčeva žena, ki je z njim živela v skupnem gospodinjstvu in da je storilec sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja dejansko prejel 4. 11. 2009. Prvostopenjsko sodišče pa se je pri ugotavljanju dejstva, kdaj je storilec dejansko prejel sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja oprlo tudi na ostale okoliščine, ki jih je ugotovilo v predmetnem postopku in ki kažejo na to, da storilcu nikakor ni moglo vse do 21. 6. 2017 ostati neznano, da mu je bilo pravnomočno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZUP na definira koga je mogoče šteti za pooblaščenca za vročitve, vendar je od vročevalca pričakovati, da ne izroči dokumenta katerikoli osebi, ki bi izjavila, da je pooblaščena za prevzem dokumenta za naslovnika in da ima vročevalec v primeru dvoma o pristnosti izjave pooblaščenca o pooblastitvi, saj ima vročevalec na voljo tudi možnost, da pride k naslovniku, ko bo ta doma. Povsem logično in življenjsko sprejemljivo je zato sklepanje, da v odsotnosti izrecne prepovedi za prevzemanje pošte, zakonec naslovnika lahko šteje za pooblaščenca za vročitev pisanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00006926
ZPIZ-1 člen 27. ZPIZ-2 člen 18, 18/1, 18/2. ZZVZZ člen 17, 17/1, 17/1-5, 55, 55a.
nagrada in stroški izvedenca - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - dohodek iz delovnega razmerja - izplačilo bruto zneska - obračun prispevkov - zavezanec za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost
Izvedenka je bila v času opravljanja dela za sodišče pokojninsko in invalidsko zavarovana na drugi podlagi, kot delavka v delovnem razmerju. Glede na določbo 18. člena ZPIZ-2 sodišče od odmerjene nagrade izvedenki za opravljeno izvedensko delo v bruto znesku ne obračuna prispevkov za PIZ in za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po ZZVZZ.
ZPP člen 7, 108, 108/2, 212, 337, 337/1. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/4.
nepopoln predlog - poziv na dopolnitev vloge - izjava o premoženjskem stanju - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - nedopustne pritožbene novote - preveritev podatkov po uradni dolžnosti
Sodišče ni dolžno samo raziskovati premoženjskega stanja predlagatelja, niti ga pozivati k dopolnitvi njegovih navedb.
Z navajanjem razlogov, ki naj bi pomenili, da izpolnjuje pogoje za taksno oprostitev (...) ter prilaganjem izpolnjenega Obrazca, je predlagateljica v pritožbi prepozna. Dejstvo, da je bil njen predlog zavržen, vsebinsko presojo takšnih razlogov onemogoča.
- člen 4, 4/2, 4/2-1.. ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.
tedenski počitek - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojak - davki - prispevki - premoženjska škoda
Odmena za neizkoriščene dneve tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je treba obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Osnova za izračun je neto plača v tujini.
Do odškodnine za neizkoriščene dneve tedenskega počitka je delavec upravičen zato, ker mu je bila kršena pravica do tedenskega počitka, ki mu pripada po zakonu, in je moral na dneve, ko bi moral biti prost, opravljati delo na misiji. Javni uslužbenec je do odškodnine upravičen poleg plače, ki jo je za delo v tujini prejel (za povprečno 174-urno delovno obveznost na mesec).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00008448
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 147, 179, 179/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - padec na mokrih in splozkih tleh - krivdna odškodninska odgovornost - soprispevek delavca
V tem individualnem delovnem sporu tožnica zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpela spornega dne, ko je med opravljanjem dela natakarice zdrsnila na mokrih in spolzkih tleh ob šanku. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je za nastali škodni dogodek in njegove posledice podana krivdna odgovornost prvotožene stranke. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da prvotožena stranka ni zagotovila varnih delovnih pogojev v skladu z ZVZD-1, saj ni preprečila pojava mokre talne površine oz. te ni ustrezno sanirala. Zdrs na mokrih tleh bi prvotožena stranka morala pričakovati in bi se mu z ustrezno organizacijo dela lahko izognila.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - član uprave - razrešitev s funkcije - odpoklic s funkcije - poslovodni delavec
V tretjem odstavku 3. člena pogodbe o zaposlitvi sta se pravdni stranki dogovorili, da ima delavec (tožnik), v primeru, če mu mandat zaradi razrešitve (odpoklica) predčasno preneha, po prenehanju mandata še 30 dni pravico ostati v delovnem razmerju pri delodajalcu (toženi stranki). Iz navedenega določila pogodbe o zaposlitvi izhaja dogovor o tem, da delovno razmerje tožnika v primeru (predčasnega) odpoklica s funkcije člana uprave traja še 30 dni po odpoklicu, kar pomeni, da po tem obdobju preneha. Pravdni stranki sta torej dogovorili poseben način prenehanja pogodbe o zaposlitvi in da podaja odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ali kakšen drug poseben akt delodajalca) za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi v primeru predčasnega odpoklica tožnika ni bila potrebna.
ZDR člen 4.. ZDR-1 člen 4, 5, 13, 22, 54.. ZVis člen 63.
obstoj delovnega razmerja - delo z elementi delovnega razmerja - visokošolski učitelj
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dekan tožnici v spornem obdobju pojasnil, da z njo zaradi varčevalnih ukrepov sklepa pogodbe o delu in ne delovno razmerje, vendar navedeno ne zavezuje sodišča, da tožnici ne bi priznalo delovnega razmerja, v kolikor je ugotovilo elemente delovnega razmerja.
Sodišče prve stopnje je odločilo, da je bila tožnica v času od 1. 10. 2013 do 30. 9. 2014 zaposlena pri toženi stranki v obsegu 45 % polnega časa, v obdobju od 1. 10. 2014 do 30. 9. 2015 v obsegu 72 % polnega delovnega časa in od 1. 10. 2015 dalje za polni delovni čas. Sodišče je navedeno izračunalo glede na tožničine obveznosti pri toženi stranki in upoštevalo pri tem tudi 63. člen ZVis.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00005666
URS člen 26. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost države - gradbeno dovoljenje - vzročna zveza - investitor - opustitev dolžnega ravnanja - izgradnja objekta - protipravnost ravnanja - kvalificirana stopnja napačnosti - protipravnost konkretnega posamičnega akta - arbitrarnost - kota pritličja - občinski prostorski akti - določitev tržne vrednosti nepremičnin - denarna odškodnina - poplavno območje - odprava posledic poplav - občinski odlok
Pritožbeno uveljavljanje absolutnih bistvenih kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP terja določno navedbo ne le pravno-relevantnih dejstev, do katerih se sodišče ni opredelilo, temveč tudi določno navedbo, kje v teku prvostopenjskega postopka je stranka ta dejstva navedla. V nasprotnem primeru se šteje, da pritožnik ni podal pritožbenih razlogov. Nekonkretizacija pritožbenih razlogov je namreč izenačena z odsotnostjo pritožbenih razlogov. Dejstev, ki predstavljajo utemeljitev procesne kršitve, namreč sodišče ni dolžno iskati po uradni dolžnosti v gradivu prvostopenjskega postopka.
V skladu s 26. členom Ustave standard protipravnosti ni izenačen z razlogi, katerih utemeljenost terja ugoditev pravnim sredstvom, temveč se zahteva kvalificirana stopnja napačnosti, zlasti nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, napake ki so povsem izven okvira pravno še dopustnega delovanja, zlasti v smislu arbitrarnosti ipd. Zato zgolj protipravnost posamičnega akta, v konkretnem primeru zatrjevane nepravilnosti izdanih gradbenih dovoljenj, ne predstavlja protipravnosti, relevantne za odškodninski spor po 26. členu Ustave.
Iz določb Odloka ni mogoče sklepati, da bi spreminjal višinske kote objektov, ki so predmet obnove in sanacije. Izdaja gradbenih dovoljenj, ki v pogojih gradnje ohranja obstoječe kote objektov, zato ne predstavlja protipravnega ravnanja toženke, saj so tako določeni pogoji gradnje skladni s prostorskim aktom, ki pa ga ni sprejela toženka, temveč občina.
Ena izmed predpostavk za utemeljenost zahtevka po 26. členu Ustave je vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastalim zmanjšanjem premoženja. Toženka je gradbena dovoljenja izdala v upravnem postopku na zahtevo investitorja S. d. o. o. iz Ljubljane. Investitor v skladu z ZGO-1 v upravnem postopku zasleduje svoj lastni interes, da se mu omogoči graditev objektov v željenem obsegu. Toženka zato pravilno opozarja, da ne obstaja relevantna vzročna povezava med tožniki in toženko. Tožniki so lastninsko pravico na nepremičninah pridobili od investitorja na podlagi prodajnih pogodb med letoma 2003 in 2005. Trdili so, da so stanovanja kupili v dobri veri, da so zgrajena v skladu z veljavnimi predpisi na področju, ki je varno pred poplavami. Vendar takšna podlaga ne zadošča za utemeljitev vzročne zveze med zatrjevanim protipravnim ravnanjem toženke in premoženjskim položajem tožnikov, do katerega je prišlo leta 2009 in 2010 v posledici naravnega pojava - poplav.
ZPP člen 274, 274/1. OZ člen 311, 313, 313/1, 313/2, 313/3, 315, 396, 396/2, 408, 408/2.
litispendenca - vzajemnost medsebojnih terjatev - trditveno breme stranke - pobotni ugovor - pogoji za pobot terjatev
O tem, da litispendenca nastopi tudi glede pobotnega ugovora, v praksi ni nobenega dvoma. Vendar v predmetni zadevi vzajemnost terjatev (oziroma pobotnega ugovora) ni podana. Iz določila prvega odstavka 313. člena OZ namreč izhaja, da je eden izmed pogojev pobotanja vzajemnost terjatev. To pomeni, da sta stranki pobotnega razmerja v medsebojnem odnosu upnika in dolžnika iz različnih pravnih razmerij. V zakonu so sicer določene številne izjeme od tega pravila, npr., če je dogovorjeno zavarovanje obveznosti (drugi in tretji odstavek 313. člena OZ), kadar gre za pobot z odstopljeno terjatvijo po 315. členu OZ, kadar gre za solidarne obveznosti (drugi odstavek 396. člena OZ in drugi odstavek 408. člena OZ) itd., vendar pritožnik se na nobeno od teh situacij ne sklicuje. Sodišče pa brez konkretnih trditev ni dolžno po uradni dolžnosti preverjati ali gre za listipendenco tudi takrat, kadar vzajemnosti ni.
sodba na podlagi pripoznave - pripoznava tožbenega zahtevka - priznanje zahtevka - umik tožbe
Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče izdalo sodbo za plačilo zneska 21.272,16 EUR, pri čemer je v 11. točki obrazložitve sodišče navedlo, da je tožena stranka pripoznala del tožbenega zahtevka v znesku 7.205,00 EUR ter da je navedeni znesek tudi dejansko plačala dne 28. 2. 2017, kar med strankama naj ne bi bilo sporno. V kolikor je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek, bi posledično moralo sodišče izdati sodbo na podlagi pripoznave po določilih 316. člena ZPP in to tudi ustrezno obrazložiti.
Pravna teorija in praksa loči med pripoznavo tožbenega zahtevka in priznanjem, kar bo moralo sodišče v ponovljenem postopku razčistiti in svojo odločitev tudi ustrezno obrazložiti, tako glede eventualne pripoznave, priznanja zahtevka in tudi umika tožbenega zahtevka.
Odlična ocena delovne uspešnosti pomeni odlično opravljeno delo, to je visoko nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju. Ocena zelo dobro, s katero je tožena stranka ocenila tožnika, pa pomeni zelo dobro opravljeno delo, to je nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem ali napredovalnem obdobju.
KZ-1 člen 211, 211/1, 223, 223/2, 284, 284/2. ZKP člen 358. ZFPPIPP člen 359, 382, 396.
goljufija - osebni stečaj - stečajni postopek - višina škode - stečajna masa - oškodovanje stečajnih upnikov - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - oškodovanje tujih pravic - kriva izpovedba
Z osebnim stečajem je upnikom s prijavo terjatev v tem postopku le olajšana možnost, da pridejo vsaj do delnega poplačila, vendar pa neizpolnitev te možnosti, tudi če zaradi lažnih navedb oziroma prikrivanj dejanskih okoliščin s strani obdolženca, ne pomeni izpolnitve zakonskih znakov goljufije, saj dolg obstaja že od prej.