ZIZ člen 24, 24/3. ZN člen 64. ZPP člen 431, 431/1, 431/1-2.
sprememba upnika po vložitvi predloga za izvršbo - vstop novega upnika v izvršbo - javna ali po zakonu overjena zasebna listina - prenos terjatve
Predloženi Dogovor o vstopu novega upnika v sodne postopke z dne 30. 12. 2016 tudi po presoji pritožbenega sodišča zadosti zahtevam iz 24. člena ZIZ. V njem sta navedena novi in prvotni upnik, jasno pa je razvidno tudi, da je novi upnik prevzel terjatev, ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku, saj je v Prilogi 1 navedena opravilna številka tega izvršilnega postopka. Dogovor o vstopu novega upnika v sodne postopke z dne 30. 12. 2016 je podpisan s strani novega upnika ter prokurista in člana uprave prvotnega upnika, priloženo pa je tudi potrdilo notarja, da sta prokurist in član uprave prvotnega upnika lastnoročno podpisala omenjeno listino, pri čemer je bila njuna istovetnost ugotovljena na podlagi deponiranih podpisov.
Ker je po prevladujoči sodni praksi pojem "po zakonu overjena zasebna listina" treba razlagati tako, kot to jasneje določa ZPP v 2. točki prvega odstavka 431. člena, t.j. kot listino, na kateri je po zakonu (64. člen Zakona o notariatu) overjen podpis zavezanca (v obravnavanem primeru odstopnika terjatve, t.j. B d.d., prim. sklep VSL opr. št. III Cp 3151/2005), predloženi Dogovor o vstopu novega upnika v sodne postopke predstavlja ustrezno po zakonu overjeno listino (kvalificirano listino), s katero je novi upnik dokazal, da je bila terjatev prenesena nanj.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Pritožnik je bil s sklepom pravilno in natančno pozvan, naj svojo vlogo za oprostitev plačila sodnih taks dopolni in kako. Ker v določenem roku ni ravnal v skladu s pozivom sodišča, je sledila sankcija, na katero je bila v pozivnem sklepu tudi ustrezno opozorjen - zavrženje predloga, kar je v celoti pravilno in zakonito (peti odstavek 108. člena ZPP).
Pri poplačilu več upnikov v primeru izvršbe na premičnine (kamor spadajo tudi nematerializirani vrednostni papirji) se stranske terjatve glede vrstnega reda poplačila izenačujejo z glavno terjatvijo. Stroški postopka torej v takem primeru nimajo absolutne prednosti pri poplačilu.
prisilno zdravljenje - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov
V obravnavanem primeru so izpolnjeni predpisani pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom, ki jih določa prvi odstavek 39. člena ZDZdr. Takšen poseg v pritožnikovo osebno svobodo je nujno potreben, sicer pa ga je sodišče prve stopnje omejilo na najmanjšo možno mero. Pri tem je upoštevalo mnenje izvedenca o pričakovanih učinkih zdravljenja, ki pred iztekom odrejenega zadržanja ne bi dalo ustreznih rezultatov.
ZPP člen 7, 108, 108/2, 212, 337, 337/1. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/4.
nepopoln predlog - poziv na dopolnitev vloge - izjava o premoženjskem stanju - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - nedopustne pritožbene novote - preveritev podatkov po uradni dolžnosti
Sodišče ni dolžno samo raziskovati premoženjskega stanja predlagatelja, niti ga pozivati k dopolnitvi njegovih navedb.
Z navajanjem razlogov, ki naj bi pomenili, da izpolnjuje pogoje za taksno oprostitev (...) ter prilaganjem izpolnjenega Obrazca, je predlagateljica v pritožbi prepozna. Dejstvo, da je bil njen predlog zavržen, vsebinsko presojo takšnih razlogov onemogoča.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - vročanje po pooblaščencu za sprejem pisanj - pooblaščenec za vročitve - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - prejšnje prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja
Vročilnica je sicer pomemben, vendar pa ne edini dokaz uspešne vročitve. Za uspešnost vročitve je ključno, da se to dejstvo ugotovi s stopnjo gotovosti na podlagi proste presoje dokazov s strani pristojnega organa oziroma sodišča. Če je nesporno ali ustrezno dokazano, da je stranka dokument prejela, je vročitev uspešno opravljena in lahko nastopijo učinki vročitve.
Če se zgodi pri vročitvi pomota, se šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je oseba, ki ji je bil dokument namenjen, ta dokument dejansko dobila in če se vročilnica izgubi, se vročitev lahko dokazuje tudi z drugimi sredstvi. Tako je sodišče v predmetnem postopku na podlagi zaslišanja obdolženčeve bivše žene zanesljivo ugotovilo, da je sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 29. 10. 2009 sicer prevzela storilčeva žena, ki je z njim živela v skupnem gospodinjstvu in da je storilec sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja dejansko prejel 4. 11. 2009. Prvostopenjsko sodišče pa se je pri ugotavljanju dejstva, kdaj je storilec dejansko prejel sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja oprlo tudi na ostale okoliščine, ki jih je ugotovilo v predmetnem postopku in ki kažejo na to, da storilcu nikakor ni moglo vse do 21. 6. 2017 ostati neznano, da mu je bilo pravnomočno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZUP na definira koga je mogoče šteti za pooblaščenca za vročitve, vendar je od vročevalca pričakovati, da ne izroči dokumenta katerikoli osebi, ki bi izjavila, da je pooblaščena za prevzem dokumenta za naslovnika in da ima vročevalec v primeru dvoma o pristnosti izjave pooblaščenca o pooblastitvi, saj ima vročevalec na voljo tudi možnost, da pride k naslovniku, ko bo ta doma. Povsem logično in življenjsko sprejemljivo je zato sklepanje, da v odsotnosti izrecne prepovedi za prevzemanje pošte, zakonec naslovnika lahko šteje za pooblaščenca za vročitev pisanj.
nekonkretiziran ugovor - kršitev pravice do izjave - javna listina izpodbijanje domneve resničnosti - izpodbijanje domneve o pravilnosti vročilnice - pravilnost vročitve
Vročitev sklepa je v konkretnem primeru izkazana s potrdilom o vročitvi, ki je javna listina in ki dokazuje resničnost vročitve in dan prejema. Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Na toženi stranki je bilo breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost vročitve. V zvezi s svojimi pavšalnimi trditvami, da sklep z dne 9. 6. 2017 ni bil vročen skladno z določili ZPP, namreč ni predlagala nobenih dokazov, niti ni podala nobene možne razlage o tem, zakaj naj bi bila vročitev napačna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00006926
ZPIZ-1 člen 27. ZPIZ-2 člen 18, 18/1, 18/2. ZZVZZ člen 17, 17/1, 17/1-5, 55, 55a.
nagrada in stroški izvedenca - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - dohodek iz delovnega razmerja - izplačilo bruto zneska - obračun prispevkov - zavezanec za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost
Izvedenka je bila v času opravljanja dela za sodišče pokojninsko in invalidsko zavarovana na drugi podlagi, kot delavka v delovnem razmerju. Glede na določbo 18. člena ZPIZ-2 sodišče od odmerjene nagrade izvedenki za opravljeno izvedensko delo v bruto znesku ne obračuna prispevkov za PIZ in za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po ZZVZZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010269
URS člen 22. KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 502.c, 502.c/1.
kaznivo dejanje goljufije - začasna odredba - obrazloženost sodne odločbe - seznanitev z vsemi dejstvi in dokazi
Z dokazi, na katere se sklicuje pritožba, se je sodišče prve stopnje nedvomno seznanilo, vendar je na osnovi izpovedb prič in listinskih dokazov, ki jih navaja v razlogih sklepa zaključilo, da ti obdolženke ne razbremenjujejo do take mere, da bi lahko podvomilo v obstoj utemeljenega suma, v smeri storitve kaznivega dejanja, ki ga je obtožena obdolženka. Presoja izvedenih in razpoložljivih dokazov, razvidna iz obrazložitve napadenega sklepa, zato po oceni pritožbenega sodišča ustreza zahtevam obrazloženosti sodne odločbe, pa zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka in da presoja nasprotuje 22. členu Ustave Republike Slovenije.
ZDR-1 v 87. členu določa, da se redna oziroma izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko podata le v pisni obliki, kar pa tožena stranka ni storila. Ker je toženec tožniku pogodbo o zaposlitvi odpovedal ustno, je taka odpoved, glede na 87. člen ZDR-1, nezakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00005666
URS člen 26. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost države - gradbeno dovoljenje - vzročna zveza - investitor - opustitev dolžnega ravnanja - izgradnja objekta - protipravnost ravnanja - kvalificirana stopnja napačnosti - protipravnost konkretnega posamičnega akta - arbitrarnost - kota pritličja - občinski prostorski akti - določitev tržne vrednosti nepremičnin - denarna odškodnina - poplavno območje - odprava posledic poplav - občinski odlok
Pritožbeno uveljavljanje absolutnih bistvenih kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP terja določno navedbo ne le pravno-relevantnih dejstev, do katerih se sodišče ni opredelilo, temveč tudi določno navedbo, kje v teku prvostopenjskega postopka je stranka ta dejstva navedla. V nasprotnem primeru se šteje, da pritožnik ni podal pritožbenih razlogov. Nekonkretizacija pritožbenih razlogov je namreč izenačena z odsotnostjo pritožbenih razlogov. Dejstev, ki predstavljajo utemeljitev procesne kršitve, namreč sodišče ni dolžno iskati po uradni dolžnosti v gradivu prvostopenjskega postopka.
V skladu s 26. členom Ustave standard protipravnosti ni izenačen z razlogi, katerih utemeljenost terja ugoditev pravnim sredstvom, temveč se zahteva kvalificirana stopnja napačnosti, zlasti nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, napake ki so povsem izven okvira pravno še dopustnega delovanja, zlasti v smislu arbitrarnosti ipd. Zato zgolj protipravnost posamičnega akta, v konkretnem primeru zatrjevane nepravilnosti izdanih gradbenih dovoljenj, ne predstavlja protipravnosti, relevantne za odškodninski spor po 26. členu Ustave.
Iz določb Odloka ni mogoče sklepati, da bi spreminjal višinske kote objektov, ki so predmet obnove in sanacije. Izdaja gradbenih dovoljenj, ki v pogojih gradnje ohranja obstoječe kote objektov, zato ne predstavlja protipravnega ravnanja toženke, saj so tako določeni pogoji gradnje skladni s prostorskim aktom, ki pa ga ni sprejela toženka, temveč občina.
Ena izmed predpostavk za utemeljenost zahtevka po 26. členu Ustave je vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastalim zmanjšanjem premoženja. Toženka je gradbena dovoljenja izdala v upravnem postopku na zahtevo investitorja S. d. o. o. iz Ljubljane. Investitor v skladu z ZGO-1 v upravnem postopku zasleduje svoj lastni interes, da se mu omogoči graditev objektov v željenem obsegu. Toženka zato pravilno opozarja, da ne obstaja relevantna vzročna povezava med tožniki in toženko. Tožniki so lastninsko pravico na nepremičninah pridobili od investitorja na podlagi prodajnih pogodb med letoma 2003 in 2005. Trdili so, da so stanovanja kupili v dobri veri, da so zgrajena v skladu z veljavnimi predpisi na področju, ki je varno pred poplavami. Vendar takšna podlaga ne zadošča za utemeljitev vzročne zveze med zatrjevanim protipravnim ravnanjem toženke in premoženjskim položajem tožnikov, do katerega je prišlo leta 2009 in 2010 v posledici naravnega pojava - poplav.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - član uprave - razrešitev s funkcije - odpoklic s funkcije - poslovodni delavec
V tretjem odstavku 3. člena pogodbe o zaposlitvi sta se pravdni stranki dogovorili, da ima delavec (tožnik), v primeru, če mu mandat zaradi razrešitve (odpoklica) predčasno preneha, po prenehanju mandata še 30 dni pravico ostati v delovnem razmerju pri delodajalcu (toženi stranki). Iz navedenega določila pogodbe o zaposlitvi izhaja dogovor o tem, da delovno razmerje tožnika v primeru (predčasnega) odpoklica s funkcije člana uprave traja še 30 dni po odpoklicu, kar pomeni, da po tem obdobju preneha. Pravdni stranki sta torej dogovorili poseben način prenehanja pogodbe o zaposlitvi in da podaja odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ali kakšen drug poseben akt delodajalca) za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi v primeru predčasnega odpoklica tožnika ni bila potrebna.
Pritožba mora skladno z določbo 335. člena ZPP obsegati tudi podpis vlagatelja. Po 105.b členu ZPP mora biti vloga (torej tudi pritožba), ki je v elektronski obliki, podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Pritožba, ki jo je v elektronski obliki vložil tožnik, takšnega kvalificiranega potrdila ne vsebuje, zato se šteje, da ni podpisana in torej ne vsebuje vsega, kar bi morala. Ker se v postopku s pritožbo po določbi 336. člena ZPP ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je pritožba nepopolna, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-4, 54.. ZDR-1 člen 56, 118.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - tujec - delovno dovoljenje - sodna razveza - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - denarno povračilo - nadurno delo
Tožena stranka je sklepanje pogodb za določen čas s tožnikom utemeljevala z izjemo po 4. alineji prvega odstavka 52. člena ZDR, v skladu s katero je dopustno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas, če gre za zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja. Ker je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje tožniku (bosanskemu državljanu) 13. 1. 2011 izdal osebno delovno dovoljenje za določen čas od 13. 11. 2011 do 12. 1. 2014, je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas z dne 23. 3. 2011 sklenjena v nasprotju s citirano 4. alinejo 52. člena ZDR. Iz tega razloga je bila nezakonito sklenjena tudi (naslednja) pogodba o zaposlitvi za določen čas z dne 13. 1. 2014, po izteku katere je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo. Ker se v skladu z določbo 54. člena ZDR v primeru nezakonite pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjena šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (enako določa tudi 56. člen sedaj veljavnega ZDR-1), je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da delovno razmerja tožnika pri toženi stranki 12. 1. 2015 ni prenehalo.
Sama opredelitev pogodbene obveznosti še ne dokazuje izpolnitve te obveznosti. Ker predlagani dokaz s poizvedbami in predložitvijo pogodbe zato ni bil relevanten, ga sodišče ni bilo dolžno izvesti.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00008440
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3.. ZDR-1 člen 113, 113/3.. ZDSS-1 člen 43.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - izostanek hujših neugodnih posledic za dolžnika
Regulacijsko začasno odredbo je mogoče izdati, če je poleg verjetnosti obstoja terjatve izpolnjen katerikoli (vsaj eden) od pogojev oz. predpostavk, navedenih v 2. odstavku 272. členu ZIZ, torej tudi ob izkazani predpostavki v 3. alineji 2. odstavka 272. člena ZIZ ( t.j. da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale pri upniku).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00008255
ZDR člen 184.. OZ člen 174, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - delo na višini - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - odmera višine odškodnine - pravična denarna odškodnina - izgubljeni zaslužek - renta
O povrnitvi bodoče škode se, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, odloča na podlagi predvidevanj o t. i. normalnem teku stvari. Dokaza gotovosti bodoče premoženjske škode sodna praksa ne zahteva, temveč zadošča obstoj verjetnosti, da bi tožnik, če njegove delovne zmožnosti zaradi škodnega dogodka ne bi bile zmanjšane, še nadalje pridobival dohodek.
V skladu z ustaljeno sodno prakso se tudi pri oškodovancih, ki pred škodnim dogodkom sicer niso imeli stalne zaposlitve, a so z delom redno pridobivali zaslužek, šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz istega dela in v enaki višini pridobivali tudi po škodnem dogodku, če se z večjo stopnjo verjetnosti ne izkaže kaj drugega.
Ob upoštevanju ugotovitev, da je tožnik pred škodnim dogodkom kontinuirano pridobival dohodke in da je njegova pasivnost pri iskanju nove zaposlitve posledica škodnega dogodka, je napačna presoja sodišča prve stopnje, da tožnik ni s 50 % verjetnostjo dokazal, da bi v primeru, če škodnega dogodka ne bi bilo, iz istega dela še naprej redno pridobival zaslužek.
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje vprašanje prekluzije razlagalo preširoko, s pojasnilom, da prekluzij ne sme razlagati tako togo, da bi njihova uporaba ogrozila vsebinsko pravilno odločanje v zadevi. Pri tem je neutemeljeno izpostavilo, da je tožnik navedbe o spornem aneksu in sam aneks podal šele v prvi pripravljalni vlogi (in ne že v tožbi). Kot navedeno, ima stranka vse do prvega naroka za glavno obravnavo čas navesti vsa dejstva in dokaze za utemeljitev njenega tožbenega zahtevka, kar je tožnik spoštoval in svoje navedbe ter dokaze za utemeljitev zahtevka za plačilo razlik v plači podal pravočasno.
Tožnik ni dokazal svojih trditev o nezakoniti odjave iz socialnih zavarovanj s strani tožene stranke in zlorabo njegovega bianco podpisa. Tožnik je sam podal odpoved, v kateri je smiselno predlagal skrajšanje odpovednega roka. Kot je pravilno ugotovilo in pojasnilo sodišče prve stopnje, se je tožena stranka s takim predlogom strinjala in tožnika spornega dne odjavila iz zavarovanj. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi stranki morali skleniti sporazum, saj takšna dolžnost ni nikjer predpisana.