DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007225
ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 54, 62.
obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - obseg skupnega premoženja - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev - najem kredita v času trajanja izvenzakonske skupnosti - razpolaganje s posebnim premoženjem - razpolaganje s skupnim premoženjem - razdelitev skupnega premoženja
Sporno stanovanje predstavlja skupno premoženje. Stanovanje je bilo kupljeno v času izvenzakonske skupnosti, bistveno pa je, da je bil tudi kredit pridobljen v času izvenzakonske skupnosti in ga je tožnik v tem času pričel odplačevati. Izvenzakonska skupnost ne pomeni samo življenjske, ampak tudi ekonomsko skupnost. Pravdni stranki sta z delom v izvenzakonski skupnosti pridobivali dohodke, iz teh dohodkov je bil odplačevan kredit. Tožnik je ob zaslišanju res izpovedal, da je kredit odplačeval iz svoje pokojnine in iz dohodkov iz njegove dejavnosti. Vendar v ekonomski skupnosti ni bistveno, ali partner odplačuje kredit iz dohodkov, ki jih on pridobi z delom v času trajanja skupnosti, saj mora zaradi tega drug partner nositi druge stroške v takšni skupnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00005777
ZPP člen 411.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - pogoji za izdajo začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe - določitev stikov med staršem in otrokom - dodelitev otroka v varstvo in vzgojo
Če želi predlagatelj s predlogom za izdajo regulacijske začasne odredbe uspeti, mora verjetno izkazati nujnost izdaje takšne začasne odredbe, ker bi bila sicer ogrožena otrokova korist.
Pri določitvi preživnine je prvo sodišče upoštevalo, da N. pri materi mesečno preživi le 4 ali 5 dni več kot pri očetu. Pri ugotavljanju višine N. potreb tako ni upoštevalo stroškov bivanja, razvedrila in higiene, ker je menilo, da so ti stroški med staršema enakomerno porazdeljeni.
IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00007610
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/4.. ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1.
začasna odredba - denarna socialna pomoč
Tožnica s tožbo izpodbija odločbi tožene stranke in uveljavlja priznanje pravice do denarne socialne pomoči. Ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji bo sodišče preverjalo v sodnem postopku, torej ob presoji izpodbijanih odločb tožene stranke. Z začasno odredbo praviloma ni mogoče urejati vprašanj, ki so predmet spora o glavni stvari. V zadevi ne gre za stanje kot je urejeno v 1. alineji prvega odstavka 70. člena, torej da bi se odložila izvršitev izpodbijanega upravnega akta (tožnici namreč pravica do denarne socialne pomoči z izpodbijanim upravnim aktom ni bila priznana). Odprto je zgolj vprašanje, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, da se še pred odločitvijo o pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb tožene stranke, toženi stranki naloži začasno plačilo dajatve, torej denarne socialne pomoči (2. alineja prvega odstavka 70. člena ZDSS-1). V zvezi z navedenim pa je pri presoji skladno s četrtim odstavkom 70. člena ZDSS-1 potrebno uporabiti določbe ZIZ.
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - oporoka - učinek oporočnega razpolaganja na denacionalizirano premoženje
To, kar je sporno, je vprašanje, ali se nanaša oporoka tudi na denacionalizirano premoženje. Gre torej za vprašanje razlage oporoke, ki pa je spor o uporabi prava (81. člena ZDen) ob nesporni vsebini oporoke. Ker je torej spor med udeleženci postopka spor o uporabi prava ob nesporni vsebini oporoke, pritožniki utemeljeno opozarjajo, da o takšnem sporu odloči zapuščinsko sodišče.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 429. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-4, 39, 39-2.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - zavrnitev predloga - ustavitev postopka - vodenje več ločenih postopkov - sklep o ustavitvi postopka izbrisa - postopek po uradni dolžnosti - sklep o začetku postopka izbrisa - ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - neizpolnitev obveznosti - izbrisni razlog - poslovni naslov
Zoper isti subjekt vpisa ne more hkrati teči več postopkov izbrisa iz sodnega registra. Ker so po materialnem pravu neplačane obveznosti do upnikov, ne glede na izbrisni razlog, ovira za izbris subjekta iz sodnega registra, bi nastal pravno nevzdržen položaj, če bi sodišče za isto pravno osebo postopek izbrisa na podlagi utemeljenega ugovora upnikov ustavilo in hkrati na predlog lastnice objekta ponovno izdalo sklep o začetku postopka izbrisa. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije v konkretnem primeru niso izpolnjene materialno pravne predpostavke. S tem pa se izkaže, da je odločitev o zavrnitvi predloga pravilna.
nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - vsebina izreka sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - odločitev o dokaznem predlogu - pravni interes za pritožbo - pritožba zagovornika v škodo obdolženca - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - celovita dokazna ocena - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - opis kaznivega dejanja - razglasitev sodbe - zakonskih znaki očitanega kaznivega dejanja - uvod sodbe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - konkretizacija kršitev - kršitev kazenskega zakona - oprostilna kazenska sodba - zavrnitev dokaznih predlogov - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - stroški pritožbenega postopka - nadaljevano kaznivo dejanje - odločba o kazenski sankciji - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku
Če sodišče o dokaznem predlogu ne odloči, ravna v nasprotju s tretjim in četrtim odstavkom 329. člena ZKP, če ga neutemeljeno zavrne pa v nasprotju z zagotovilom iz 4. alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Če se obdolženi ne more pritožiti v lastno škodo (Horvat Š., Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 772), velja to tembolj za njegovo zagovornico ali zagovornika kot strokovnega pomočnika, ki sme delovati le obdolžencu v korist (prvi odstavek 75. člena ZKP). Odločilnost dejstev določata opis dejanja po obtožbi kot predmetov obravnavanja in tako imenovane procesne predpostavke (pogoji), brez katerih o obtožbi po njeni obravnavi ni mogoče vsebinsko odločiti. Tudi razglasitev sodbe ni sestavni del opisanega kaznivega dejanja po obtožbi in ne pogoj, od katerega bi bila odvisna odločitev o obtožbi. Je procesno dejstvo, ki mora biti po drugem odstavku 364. člena (ex lege) navedeno v uvodu sodbe, v razlogih sodbe pa ne oziroma je to tudi v primeru njene odložitve prepuščeno samemu sodišču (ex iudicio). Zahtevanega pritožnica ni storila, kot ni konkretizirala vpliva v zvezi z zatrjevano kršitvijo prvega odstavka 360. člena ZKP, glede katere pa je najprej prezrla naravo roka, znotraj katerega sme biti razglasitev sodbe odložena in nato še, da je do minimalne prekoračitve prišlo po dodatnem posvetovanju sodišča, brez da bi bila zato neposredna ocena dokazov, kot smisel obravnavane časovne zamejitve, kakorkoli prizadeta (prim. Horvat Š., prav tam, str. 751).Glede na povzeto pritožbeno sodišče uvodoma opozarja na razliko med namenom po pridobitvi protipravne premoženjske koristi in protipravnostjo te koristi kot znakoma kaznivega dejanja in odločilnima dejstvoma, ki morata biti storilcu kot vsa druga odločilna dejstva tudi dokazana(i). Kot je znano so sodišča prosta v presoji dokazov tudi tedaj, ko odločajo o njihovi izvedbi (drugi odstavek 329. člena ZKP) in znano je, da niti, ko je dokaz v zvezi z odločilnim dejstvom, tega, zaradi jasnosti zadeve, niso dolžna izvesti (nazadnje sodba Vrhovnega sodišča I Ips 53443/2014 z dne 8. 6. 2017).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00006869
ZFPPIPP člen 35, 36, 37, 38, 39, 42, 42/1, 42/1-1, 442. ZPP člen 196.
neplačana terjatev - insolventnost družbe - opustitev ukrepov - odškodninska odgovornost direktorja - sodba na podlagi odpovedi - nujno sosporništvo
Toženec, ki je bil ob nastopu insolventnosti družbe njen direktor, tožeči stranki odgovarja za škodo (neplačano terjatev), ker ni pravočasno izvedel ukrepov iz 35. člena do 39. člena ZFPPIPP.
Toženec in prvotni drugi toženec, zoper katerega je bila izdana sodba na podlagi odpovedi, nista nujna sospornika in izdana sodba zanj nima učinkov.
ZDavP-2 člen 326, 326/5, 394, 394/1, 394/1-1. ZP-1 člen 56, 56/3, 57, 57/4, 156, 156/1, 156/1-1.
prekršek - konkretizacija okoliščin - opis dejanja - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - nepredložena davčna napoved - zakonski znaki prekrška - opis prekrška v izreku - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa
Očitek naslovljen na storilko je namreč, da je zavezanka za oddajo davčne napovedi za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, ki bi jo morala vložiti do 28. februarja 2014 za leto 2013, s čemer je tudi opredeljen storilki naslovljen očitek, zoper katerega se lahko storilka v pravnem sredstvu izjavi, kar ji omogoča možnost, da se brani, s tem pa so ji zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka.
nedopustnost izvršbe - nedopustnost izvršbe na nepremičnini - prodajna pogodba - priposestvovanje - trditvena in dokazna podlaga - dokazi in dokazovanje - dobra vera - dobroverni in zakoniti posestnik
Iz pogodbe izhaja, da se je J. F. v času sklenitve tega dogovora štel za lastnika obeh nepremičnin, zaradi tega tožnik ni mogel biti v dobri veri, da sta nepremičnini njegovi, saj se je s to pogodbo šele dogovoril, da jo bo v roku dveh let kupil. Zato ni mogel biti ne dobroverni, ne zakoniti posestnik po ZTLR.
ZVEtL člen 23a, 23a/6. ZEN člen 79, 79/1, 81, 81/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - izvajanje katastrskih vpisov - elaborat - izvedensko mnenje - dejansko stanje - evidentiranje sprememb v katastru stavb
Mnenje je narejeno skladno s pravili stroke, ker ZEN določa, da je treba v elaboratu predstaviti dejansko stanje in ne stanje, kakršno naj bo oziroma bi moralo biti.
Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi sklicevalo na lastno preveritev obračuna s programom za izračun pogodbenih obresti, iz katerega naj bi izhajal preostali del obveznosti, vendar tega ni najti v spisu. Zato ni mogoče ugotoviti kateri datum je sodišče prve stopnje štelo kot datum "do plačila". Določitev tega datuma je (lahko) sporno dejansko vprašanje med strankama.
Za predhodno odredbo ni potreben namen dolžnika, temveč zadošča objektivno stanje, to je objektivna nevarnost za bodočo izvršbo. Objektivno nevarnost lahko povzroči tudi dolžnik ali določene zunanje okoliščine.
Nagib je pri darilni pogodbi lahko tako zelo pomemben, da brez njega do darila ne bi prišlo, kar pomeni, da postane nagib, ki je navzven razviden tudi obdarjencu, del podlage darilne pogodbe. Če podlaga zaradi pozneje nastalih okoliščin odpade (39. člen OZ), posel s tem preneha veljati.
Na podlagi ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je z odpadom podlage darilna pogodba prenehala veljati. Ker je s tem prenehala tudi toženkina pravica do posesti, je utemeljeno ugodilo vrnitvenemu tožbenemu zahtevku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007203
OZ člen 190, 190/1, 190/3, 328, 328/1, 400, 405, 405/1. SPZ člen 48, 48/1. ZZZDR člen 59, 59/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev - vlaganja v tujo nepremičnino - povračilo vlaganj v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - vrednost vlaganj - konfuzija (združitev) - skupno premoženje razvezanih zakoncev - delež na skupnem premoženju - obligacijska terjatev kot skupno premoženje - pobotni ugovor - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - pomanjkljiva dokazna ocena
Gotovo se je tožnik v določeni meri okoristil, ker je v času zakonske zveze s toženko brez plačila uporabljal stanovanje njenih staršev. Slednja sta bila zato v enaki meri prikrajšana, vendar bi uporabnino od tožnika lahko zahtevala šele, če bi dokazala, da je do opisanega prehoda premoženja prišlo brez pravne podlage ali da je takšna podlaga pozneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ). V trditvenem gradivu tožencev ni najti trditve, da sta se toženkina starša s tožnikom pogodila o njegovi pravici do brezplačne uporabe njunega stanovanja, zato ker je tožnik sklenil zakonsko zvezo s toženko, niti trditve, da je bil ta nagib del pravne podlage pogodbe in da se je z razvezo zakonske zveze izjalovil, s čimer je odpadla tudi pravna podlaga pogodbe. Zgolj dejstvo, da se je tožnik vselil v stanovanje na osnovi sklenitve zakonske zveze s toženko in da po razvezi te "podlage" ni bilo več, torej ne zadošča, če ni bilo dogovora o uporabi stanovanja. Če pa sta toženkina starša molče dopuščala, da je tožnik brez pravne podlage uporabljal njuno stanovanje, ne da bi tožnika terjala za plačilo ali zahtevala njegovo izselitev, sta očitno privolila v svoje prikrajšanje in se s tem odrekla povračilnemu zahtevku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00005812
ZPP člen 337, 449, 449/2, 458, 458/1. OZ člen 131, 190. SPZ člen 105. SZ-1 člen 20, 32.
spor majhne vrednosti - stroški ogrevanja - veljavnost pogodbe o upravljanju - pogodba o upravljanju - pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - odškodninska odgovornost upravnika - elementi odškodninske odgovornosti - neupravičena pridobitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve
Ob dejstvu, da je tožena stranka prepričljivo dokazala, da je svojo dolžnost natančnega obračuna stroškov ogrevanja skrbno opravljala in stroške obračunavala, tako tožnici, kot tudi preostalim etažnim lastnikom, ki so njene obračune kljub temu, da se tožničine trditve o oškodovanju smiselno nanašajo tudi nanje, sprejemali kot pravilne, ni podlage, da bi toženi stranki pripisali neskrbno (protipravno) ravnanje.
nasilje v družini - prepoved približevanja - preprečevanje nasilja v družini - pogoji za izdajo ukrepa - nesorazmernost ukrepa
Ugotovljene okoliščine kažejo, da je ukrep, ki je bil izrečen v februarju leta 2017, dosegel namen (prvi odstavek 19. člena ZPND). Po tem datumu o kakršnemkoli nasilju niti pritožnica ne izpoveduje, predlog, ki temelji na občutku strahu in ogroženosti, pa ni utemeljen. Glede na ugotovljeno dejansko stanje ukrep prepovedi približevanja tudi ne bi bil sorazmeren, ker bi nasprotnemu udeležencu preprečeval izvajanje stikov s svojimi otroci v hiši, kjer živi pritožnica in v kateri po potrebi varuje najmlajšega od otrok. Nasprotni udeleženec namreč živi v nedokončanem vikendu, kjer pogoji za bivanje otrok niso primerni.