URS člen 15, 15/4, 22, 28, 30, 125. ZUstS člen 1, 1/3. ZIZ člen 38, 38/6, 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 56, 56/1, 58, 58/3, 63, 67, 76. ZPP člen 214.
ugovor po izteku roka - ugovorni razlog - opozicijski ugovorni razlogi - neobrazložen odgovor
Posledica neobrazloženega odgovora na ugovor po izteku roka ni domneva, da je ugovor utemeljen, ampak se štejejo dolžnikove navedbe v ugovoru za resnične (smiselna uporaba tretjega odstavka 58. člena ZIZ in 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Ugovor po izteku roka je mogoče vložiti zgolj iz pravih opozicijskih razlogov in ne tudi v primeru, ko je izvršilni naslov odpravljen, razveljavljen oziroma spremenjen.
Sodišče pri postavitvi začasnega skrbnika zapuščine ni vezano na predlog dedičev. Postavi ga lahko, če presodi, da je to potrebno, tudi po uradni dolžnosti.
Iz razlogov ni mogoče razbrati, zakaj je sodišče začasnega skrbnika postavilo tudi glede tistega dela zapuščinskega premoženja, ki ni bil zajet s predlogom pritožnika in zakaj je (tudi v tem delu) za skrbnico določilo dedinjo A. A.
ZOdvT tarifna številka 3100, 6002. ZPP člen 205, 208.
pravno nasledstvo - aktivna legitimacija - pripojitev družbe - prekinitev in nadaljevanje postopka - sprememba na strani tožeče stranke - stroški postopka - nagrada za postopek izvršbe - nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
Tekom pravdnega postopka je prišlo do pripojitve družbe k sedanjemu tožniku, zato je prvo sodišče postopek s sklepom z dne 23. 3. 2016 pravilno prekinilo z dnem 19. 2. 2016 in v 2. točki predmetnega sklepa odločilo, da se na strani tožnika z dnem 3. 3. 2016 nadaljuje s pravno naslednico. Tako je zmoten pritožbeni očitek, da je sodišče spregledalo spremembo na strani tožeče stranke. Tudi v uvodu izpodbijane sodbe je tožečo stranko pravilno označilo in ni sporno, da je tožeča stranka pravna naslednica upnika. Ker je pravno nasledstvo jasno izkazano, je dejstvo, da je prvo sodišče sklep o izvršbi deloma vzdržalo v veljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka, neproblematično. Sodbo je treba brati skupaj s sklepom o izvršbi, zato je ob razumni interpretaciji zaključek, da mora toženec obveznost plačati novemu tožniku, pravilen.
V skladu z ZOdvT se v primeru, ko postopek poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, nagrada za postopek izvršbe všteje v nagrado za postopek (tarifna številka 3100).
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - pravica do denarne socialne pomoči
V skladu z 12.a členom ZST-1 se materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja na enak način, kot se ugotavlja materialni položaj oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči, določen v zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Pri tem je potrebno upoštevati, da so nekateri dohodki in premoženje v postopku ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov izvzeti (tretji in četrti odstavek 12.a člena ZST-1).
ZFPPIPP člen 429, 430, 430/1, 430/2, 436, 440. ZSReg člen 19, 39, 39-2, 43, 43/1.
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije - vročanje pisanj v postopku izbrisa - objava sklepa na straneh AJPES - prepozna pritožba - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - sklep o izbrisu iz sodnega registra
Ni res, kot to trdi pritožnik, da ZSReg predvideva spletno objavo kot način vročanja izključno za dovolitev vpisa subjekta vpisa v sodni register. Po prvem odstavku 43. člena ZSReg se namreč mora objaviti na spletnih straneh AJPES vsak vpis v sodni register. ZFPPIPP pa v prvem odstavku 430. člena izrecno določa, da se objavijo na spletnih straneh AJPES vsi sklepi, ki se izdajo v postopku izbrisa, torej tudi sklep o obstoju izbrisnega razloga in sklep o izbrisu subjekta vpisa iz sodnega registra.
OZ-UPB1 člen 287, 287/2, 299, 299/1, 378, 381, 619. ZPP člen 458, 458/1, 495, 495/1.
sodba na podlagi pripoznave - izjava o pripoznavi tožbenega zahtevka - časovne meje pravnomočnosti
Ne glede na neutemeljenost pritožbe pritožbeno sodišče pojasnjuje, sodbo na podlagi pripoznave je dopustno izdati le tedaj, če tožena stranka delno ali v celoti pripozna tožbeni zahtevek, kar pomeni, da mora dati nedvoumno izjavo, da pripoznava tožbeni zahtevek (316. člen ZPP). Plačila po tožbenem zahtevku ne predstavljajo takšne nedvoumne izjave. Da mora izjava biti pisna in jasna kaže določba tretjega odstavka 316. člena ZPP, ki določa, da pripoznavo tožbenega zahtevka na naroku ali v pisni vlogi lahko tožena stranka tudi brez privolitve tožeče stranke prekliče do izdaje sodbe. Pripoznati se mora torej tožbeni zahtevek, ne pa utemeljenost vtoževane terjatve. Tožena stranka je z delnimi plačili pripoznala utemeljenost terjatve. Ker tožena stranka ni pripoznala tožbenega zahtevka na način kot to določa 316. člen ZPP, sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Sodišče prve stopnje pa sodi po stanju ob koncu glavne obravnave (311. člen ZPP) in ko je ugotovilo, da je tožena stranka delno plačala vtoževano terjatev, je pravilno presodilo, da tožbeni zahtevek za plačani del ni utemeljen (II. točka izreka sodbe), nedvomno pa iz spisovnega gradiva ne izhaja, da bi tožeča stranka za izvedeno plačilo delno umaknila tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STEČAJNO PRAVO
VSL00006771
ZFPPIPP člen 382, 382/1, 383, 383/4, 384, 384/6, 384/6-2, 384/8, 389, 389/1, 389/1-1, 397, 397/2, 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 405, 405/5. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 16, 25. ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZZZDR člen 51. ZIZ člen 31.
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - trditveno in dokazno breme - zloraba pravice - trditveno breme - ugovor zoper odpust obveznosti - seznam premoženja dolžnika - kršitev obveznosti poročanja
Najprej je pomembno dvoje: 1) pritožnik je bil v času sklepanja posojilne pogodbe dobro informiran o dolžnikovem likvidnostnemu stanju in se je moral zavedati povečanega tveganja glede vračila posojila; 2) višina skupaj prijavljenih terjatev je nizka. To je pomembno pri presoji zlorabe pravice do odpusta obveznosti in v tem okviru po pritožniku zatrjevane nepoštenosti dolžnika. Sankcije morajo biti sorazmerne teži in pomenu dolžnikovega ravnanja.
Višje sodišče opozarja tudi na dejstvo, da dolžnik prebiva v Litvi, ki je članica Evropske unije, zato tudi zanjo velja Uredba sveta EU št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti. Po Uredbi so sklepi stečajnega sodišča neposredno uporabljivi in izvršljivi tudi v državi dolžnikovega dejanskega prebivališča na način, določen v prvih odstavkih 16. in 25. člena Uredbe.
Upnik ni prav nič, kaj šele konkretizirano, zatrjeval, da dolžnik do primerljivih učinkov ne bi mogel priti v državi, v kateri prebiva oziroma je prebival (imel središče pravnih interesov) v času vložitve predloga za začetek stečajnega postopka. Višje sodišče le opozarja na litvanski zakon o osebnem stečaju zlasti na sedmi odstavek 29 člena, ki določa odpis v stečaju neplačanih terjatev.
Dejstvo, da so bile težave v zvezi z vročanjem v izvršilnem postopku, bi bilo pomembno, če bi dolžnik z zlorabo postopkovnih pravil preprečil, da bi upnik utegnil učinkovito poseči po dolžnikovem premoženju.
Pritožnik želi dolžnikovo nepoštenost prikazati tudi z vsebino njegove razodetne izjave. Pritožnik ni navedel, katero premoženje je opustil dolžnik navesti. Pritožnik tudi ne zatrjuje, da bi izvršilno sodišče postopalo po osmem odstavku 31. člena ZIZ in dolžnika denarno kaznovalo zaradi nepopolnih in neresničnih podatkov, kar bi ga moralo, če bi ugotovilo kršitev pri podajanju razodetne izjave.
Da bi upnik lahko uspel z ugovorom proti odpustu obveznosti iz naslova pomanjkljivega seznama premoženja, bi torej moral konkretneje navesti, glede katerega premoženje je dolžnik kršil obveznost poročanja o stanju premoženja.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Zatrjevane kršitve sodijo v sklop relativnih bistvenih kršitev, ki pa jih pritožbeno sodišče ne more presojati, saj gre v obravnavani zadevi za spor majhne vrednosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007226
SZ-1 člen 50, 61, 61/1, 61/2, 61/3, 63, 63/1. SPZ člen 105, 105/1, 119, 119/2.
upravljanje večstanovanjske stavbe - zamenjava upravnika - obveznosti upravnika ob prenehanju upravljanja - prenehanje pogodbe o opravljanju upravniških storitev - procesna aktivna legitimacija - stvarna aktivna legitimacija - ločitev procesne legitimacije od stvarne - naloge upravnika - sredstva rezervnega sklada
SZ-1 v 61. členu širi aktivno procesno legitimacijo tudi na novega upravnika, da od starega upravnika izterja listine in sredstva, ki so v tem določilu navedena, čeprav so končni materialnopravni nosilci teh upravičenj etažni lastniki kot nosilci (so)lastninske pravice na posameznih in skupnih delih stavbe. Gre torej za primer ločitve stvarne in procesne legitimacije.
dopolnilni sklep - stroški postopka zavarovanja - umik predloga za začasno odredbo - ustavitev postopka - načelo pravne varnosti
V 5. točki obrazložitve sklepa z dne 9. 11. 2016 je sodišče prve stopnje izrecno navedlo, da bo o stroških postopka odločilo po pravnomočnosti tega sklepa, kar je s sklepom Zg 46/2016 z dne 23. 12. 2016 (prvič) tudi storilo. Po razveljavitvi navedenega sklepa in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, pa se je poslužilo določbe prvega odstavka 325. člena ZPP in predlog upnika za povrnitev pravdnih stroškov kot prepozen zavrglo. Takšno postopanje sodišča prve stopnje je v nasprotju z načelom pravne varnosti. Upnik se je namreč na navedbo sodišča v 5. točki obrazložitve sklepa o ustavitvi postopka zavarovanja utemeljeno zanesel in pričakoval, da bo sodišče prve stopnje o stroških postopka odločilo, kot je to napovedalo. Sodišče prve stopnje se zato na potek roka iz prvega odstavka 325. člena ZPP ne more sklicevati.
ZFPPIPP člen 61, 69, 69/2, 69/2-2, 69/2-4, 70, 70/2.
sklep o preizkusu terjatev - osnovni seznam preizkušenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - sklicevanje na končni seznam preizkušenih terjatev - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
Po določbi 69. člena ZFPPIPP (ki ureja sklep o preizkusu terjatev) sodišče s sklepom o preizkusu terjatev med drugim odloči tudi o tem, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane (2. točka drugega odstavka), in v stečajnem postopku tudi o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve (4. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00005751
ZPP člen 286, 286/1, 286b, 286b/1, 324, 324/3. OZ člen 164, 164/1, 164/3. SPZ člen 92, 92/2.
najemna pogodba za poslovni prostor - povrnitev premoženjske škode - vzpostavitev prejšnjega stanja - denarna odškodnina - varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - pobotni ugovor - alternativne obveznosti - posebne okoliščine, ki opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja
Iz prvega odstavka 164. člena Obligacijskega zakonika izhaja splošno pravilo, po katerem ima oškodovanec pravico do izbire med možnima načinoma povrnitve premoženjske škode. Za odgovorno osebo (dolžnika) ima zato obveznost vzpostaviti prejšnje stanje in obveznost plačati denarno odškodnino naravo alternativne obveznosti. Vendar oškodovanec (izjemoma) ne more zahtevati plačila denarne odškodnine, če okoliščine primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sporno pohištvo še vedno obstaja, da ni poškodovano ali kako drugače obrabljeno in da ga je tožena stranka pripravljena vrniti. Restitucija je torej v celoti mogoča, zato gre pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da bi bilo najmanj nepošteno, če bi, ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, toženo stranko obsodili na plačilo denarne protivrednosti pohištva, obenem pa ji prepustili pohištvo, za katerega nima nobenega interesa in je zanjo brez uporabne vrednosti.
Po presoji sodišča prve stopnje, glede na to, da obsojenec doslej ni prav ničesar plačal, njegova obljuba, da bo obveznost poravnal v obrokih, kaže zgolj na njegovo pridobivanje časa in dejansko izmikanje poravnavi obveznosti. Do nje je obsojenec doslej pokazal popolnoma brezbrižen odnos, s tem pa tudi nekritičen odnos do storjenega kaznivega dejanja, do njegovih posledic in sanacije le teh.
ponudba - sprejem ponudbe - sklenitev pogodbe - zavarovanje nedenarnih terjatev - pogoji za izdajo začasne odredbe - dokazni standard - sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni
Ni sporno, da je tožena stranka na ponudbo z dne 23. 12. 2015 s strani tožeče stranke prejela odgovor kot sprejem ponudbe, vendar s spremenjeno vsebino. Tudi če tožena stranka temu ne bi izrecno (pisno) nasprotovala, bi to pomenilo, da tožeča stranka ni sprejela ponudbe tožene stranke, pač pa, da je v odgovoru na ponudbo izrazila sprejem ter hkrati predlagala, da se pogodba spremeni. To pa pomeni, da je ponudbo zavrnila in sama dala drugo ponudbo.
Dokazni standard je v postopku zavarovanja znižan na stopnjo verjetnosti, vendar povsem brez dokazov na verjetnost česarkoli ni mogoče sklepati. Nižji dokazni standard v postopku odločanja o začasni odredbi torej sodišču omogoča, da lahko o verjetnem obstoju relevantnih dejstev sklepa že na podlagi drugih, manj prepričljivih dokaznih sredstev. Za odločitev je bistveno, da so okoliščine, ki govore za obstoj določenega dejstva, močnejše od tistih, ki govore zoper njega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00005907
ZIZ člen 239, 270. OZ člen 433. ZFPPIPP člen 221u.
začasna odredba - postopek zavarovanja z začasno odredbo - kontradiktornost postopka - odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - dokazni standard verjetnosti - dokazno in trditveno breme - pristop k dolgu pri prevzemu kakšne premoženjske celote - revolving kredit - obrazloženost sodne odločbe
Postopek za izdajo začasne odredbe praviloma postane kontradiktoren šele v fazi odločanja o ugovoru. V konkretnem primeru je postopek postal kontradiktoren že prej, to pa je, ko je tožena stranka na predlog za zavarovanje z začasno odredbo odgovorila.
izvršilni stroški - prisotnost upnika pri rubežu - stroški upnika za prisotnost pri rubežu - potrebni izvršilni stroški - skrbnost izvršitelja
Prisotnost upnikovega pooblaščenca na rubežu še ne pomeni avtomatične pridobitve pravice do povrnitve stroškov, ki so mu s tem v zvezi nastali. Stroške bi mu bil dolžan dolžnik povrniti le v primeru, če bi upnik izkazal, da je s svojim aktivnim ravnanjem pripomogel k uspešnosti opravljenega izvršilnega dejanja. Izvršitelj mora pri opravljanju službe delati učinkovito in ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, za nadzor nad opravljanjem izvršiteljevega dela pa upnik ni pooblaščen.
protipravno pridobljena premoženjska korist - finančna stiska - delo v splošno korist
V pritožbi predlagana pretvorba zneska, ki ustreza protipravno pridobljeni premoženjski koristi in sta ga obsojenca dolžna plačati po pravnomočni sodbi, kot je to v obravnavanem primeru, v delo v splošno korist, ni mogoča. Delo v splošno korist je način izvršitve kazni zapora (osmi odstavek 86. člena KZ-1), premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem pa se po določbah 75. člena KZ-1 odvzame storilcu ali drugemu prejemniku koristi na način, da se mu naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza tej premoženjski koristi.