DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00008081
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 169, 171, 171/1, 179, 352, 352/1.. ZDR člen 184.. ZVZD člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek - poškodba na delujočem stroju - zastaranje - odmera višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina
Tožnik je utrpel poškodbo pri delu, ko je padel z delovnega stroja. Prvotožena stranka (delodajalec) je tožniku krivdno odgovorna za nastalo škodo, ker je njen delavec tožnika poslal v bližino delujočega delovnega stroja oziroma mu dal navodila, naj na ta stroj spleza.
Tožnik bi se kot delavec na gradbišču moral zavedati, da plezanje na delujoči delovni stroj ni dovoljeno (to dejstvo je ne nazadnje splošno znano vsakemu povprečno skrbnemu in razumnemu človeku) in da se stroj lahko premakne, kot skupinovodja pa bi moral biti še toliko bolj pazljiv. Zato je tudi sam prispeval k škodnemu dogodku v deležu 15 %.
Določba šestega odstavka 334. člena ZFPPIPP je jasna: po koncu dražbe voditelj dražbe razglasi dražitelja, ki je na dražbi uspel, in ga obvesti o času sklenitve pisne pogodbe, ki ne sme biti pozneje kot tri delovne dni po koncu dražbe. Zakon torej voditelju dražbe (v predmetni zadevi je bil to stečajni upravitelj) nalaga zelo konkretno obveznost, da uspelega dražitelja obvesti o času sklenitve pisne pogodbe. Ni pa v zakonu nobenih določb, ki bi veljale za primer, da voditelj svoje obveznosti ni izpolnil, zato sklicevanje na določbe ZFPPIPP v pozivu za sodelovanje na javni dražbi in v obvestilu po končani javni dražbi ne zadošča, da bi uspeli dražitelj vedel, kdaj bo pogodba pripravljena za podpis in kdaj jo mora podpisati.
plačilo za dejansko opravljeno delo - izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi
Sodno varstvo za izstavitev drugačne pogodbe o zaposlitvi od obstoječe ni predvideno. Zato tožeča stranka ni upravičena do izstavitve pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto tehnični delavec V (II), tudi če bi se eventualno v novem sojenju ugotovilo, da tožeča stranka opravlja dela tega delovnega mesta.
Tudi sicer pa dejstvo, da se hči še vedno šola, na odločitev ne more vplivati, saj je določba prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v zvezi z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) glede tega, katere osebe lahko sodišče pri odločanju o oprostitvi upošteva, jasna. Predlagateljica pa ne navede nobene posebne okoliščine, ki bi morda terjala drugačno odločitev.
Izpodbijana sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Izvedba dokazov z vpogledom v videoposnetek - CD je v obravnavani zadevi ključen dokaz, pri čemer iz spisa ne izhaja, da bi morda obstajale tehnične ovire, da sodišče prve stopnje od tožene stranke ne bi moglo pridobiti videoposnetka - CD tako, da bi toženi stranki naložilo, da predloži CD - videoposnetek tudi v tej zadevi. Vkolikor je sodišče dve podobni zadevi obravnavalo na ta način, pa bi zaradi morebitnega identičnega dejanskega stanja zadevi moralo združiti in ju obravnavati skupaj, glede na določila ZPP o združevanju zadev. Ker pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti izpodbijanega dela sodbe, je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
razveza zakonske zveze - darilna pogodba med zakoncema - tožba za vrnitev darila - običajno darilo - stvarno breme - nepremičnina kot predmet darila - izpolnitev dogovora - aktivna legitimacija
V primeru razveze zakonske zveze se morajo darila, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca, vrniti v tistem stanju, v katerem so bila v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo. V obravnavanem primeru ni šlo za običajno darilo, ki ga ni treba vračati.
Aktivna legitimacija tožnika je podana, saj je pogodbena stranka darilne pogodbe, ki jo izpodbija.
Za zavezanca za davek od dobička, odškodnina za izgubljeni dobiček predstavlja (v njihovem izkazu) izredni prihodek, ki povečuje osnovo za obračun davka od dobička, zato se tega davka pri ugotavljanju izgubljenega dobička ne sme upoštevati kot odhodek.
SRS pravila o strokovnem ravnanju na področju računovodenja so pravila stroke, ki zakonsko določena temeljna pravila in zahteve računovodenja podrobneje razčlenjujejo, pojasnjujejo in določajo način njihove uporabe. Navedena pravila se torej uporablja pri računovodenju, izgubljeni dobiček pa ni računovodska, temveč poslovnofinančna kategorija.
Prosti preudarek se lahko uporabi le, če se višina izgubljenega dobička ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti le z nesorazmernimi težavami. Ker je v konkretnem primeru tožeča stranka trdila in predložila dokaze, ki omogočajo s stopnjo verjetnosti ugotoviti maržo, ki jo je tožeča stranka upravičeno pričakovala pri prodaji spornih pločevink v zadnji štirih mesecih leta 2012 (nenazadnje jo je iz trditev in dokazov tožeče stranke ocenil tudi izvedenec), bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi izvedenega dokaznega postopka presoditi, ali je oziroma kakšno maržo je dokazala in posledično v kakšni višini je dokazala izgubljeni dobiček zaradi nerealiziranega letnega prodajnega plana.
OZ člen 190, 190/1, 190/3, 198. ZPP člen 180, 180/3.
neupravičena obogatitev - trditvena podlaga - substanciranost dokaznega predloga - pravna podlaga tožbenega zahtevka - uporaba tuje stvari v svojo korist (uporabnina) - brezplačna uporaba - nadomestno vozilo - odpadla pravna podlaga
Stranka ni dolžna navesti pravne podlage tožbenega zahtevka, če pa jo navede, sodišče nanjo ni vezano. To ne pomeni samo tega, da ni dolžna navesti zakonske določbe, na katero opira svoj zahtevek, pač pa tudi ni dolžna uporabljati pravnih pojmov in izrazov, ki jih vsebuje konkretno zakonsko določilo. Svojo zgodbo lahko torej tožeča stranka pove z vsakdanjimi besedami brez uporabe pravnega izrazoslovja, ali pa tudi celo z napačnimi pravnimi izrazi. Zahteva se le, da pri predstavitvi tega, kar terja in zakaj, jasna in razumljiva, da opiše historični dogodek, ki je podlaga njenemu zahtevku, na vsakomur razumljiv način, in da seveda ob tem navede prav tista dejstva, ki so relevantna za uporabo določene pravne norme. Sodišče pa mora zatrjevana dejstva preizkusiti z vidika vseh možnih pravnih podlag, ki bi lahko prišla v poštev.
Zahteva po substanciranosti dokazov ne pomeni, da mora stranka vsebino vsakega dokaza predstaviti v svoji trditveni podlagi, oz. če gre za listine, vsebino teh listin prepisati v vloge.
Stranka od sodišča ne more pričakovati, da se bo z vsebino in podlago zahtevka samoiniciativno seznanjalo s vpogledom v listine.
Po določilu 3. člena ZST-1 je zavezanec za plačilo takse tisti, ki je predlagal uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če zakon ne določa drugače. V obravnavanem primeru se postopek vodi na predlog predlagateljic, ki sta zato tudi zavezanki za plačilo sodnih taks. Po določilu 104. člena ZNP (na katero se sklicujeta predlagateljici) trpi stroške postopke udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine. Citirano določilo ne nalaga plačila taksne obveznosti nasprotnemu udeležencu, ki mu plačilo odškodnine niti ni bilo naloženo. Citirano določilo je podlaga za razporeditev stroškovnega bremena pri odločitvi o zadevi. Še vedno pa ostane taksna obveznost zaveza tistega, ki predlaga uvedbo postopka ali posameznega dejanja. To pa sta v obravnavanem primeru predlagateljici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00007250
OZ člen 2, 3, 103 - 111, 239. - člen 14. ZPP člen 215.
franšizna pogodba - razveza pogodbe - sklepčnost tožbe - načelo avtonomije strank - denarna odškodnina za premoženjsko škodo - trditveno breme - sklicevanje na dokaz - povrnitev stroškov priči - izgubljeni zaslužek priče - odločanje po prostem preudarku
Pogodbeni stranki lahko sankcije za primer, če ena od strank ne bi izpolnjevala svojih pogodbenih obveznosti, sporazumno uredita že ob sklenitvi pogodbe. Le kadar se ne dogovorita drugače, nastopijo pravne posledice neizpolnitve, kakršne določa OZ.
V obravnavani zadevi je bilo sklicevanje na dokaza dopustno, saj je tožeča stranka z njima le natančneje substancirala svoje navedbe in ni šlo za (nedopustno) nadomeščanje trditvene podlage. Poleg tega so iz obeh cenovnih specifikacij vsa dejstva, na katera se sklicuje tožeča stranka, razvidna že na prvi pogled in brez zamudnega brskanja. Glede na takšno naravo listin bi bila zahteva, da tožeča stranka v vlogah dobesedno povzame njuno vsebino, nerazumna.
Odločanje po prostem preudarku ne pomeni, da bi lahko sodišče arbitrarno določalo višino izgubljenega zaslužka. Priča mora v vsakem primeru podati navedbe, ki lahko služijo kot podlaga za oceno višine izgubljenega zaslužka. Če te oporne točke manjkajo, je o zahtevku mogoče odločiti po pravilu o trditvenem in dokaznem bremenu iz 215. člena ZPP. V nasprotnem primeru bi sojenje po prostem preudarku temeljilo le še na ugibanju.
neupravičena pridobitev - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - izognitev sili - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Plačilo opravljeno v sili v smislu 191. člena OZ je, kadar so podane okoliščine, v katerih plačnik prikrajšanja noče, a plača zato, ker je v težavnem položaju, ki se mu razen s plačilom težko izogne. Pod pojem izogniti se sili sodna praksa uvršča tudi primere, ko stranka z izpolnitvijo prepreči škodo.
Dejstvo, da pravdni stranki predmetne pogodbe nista izvrševali več kot osem let, nadalje, da je rok za izdelavo zadevne dokumentacije elektroinstalacij kotlovnice potekel že dne 30.9.2005 in ga stranki nikoli nista podaljšali ter dejstvo, da tožena stranka od tožeče nikoli ni zahtevala predmetne izpolnitve, zadoščajo za zaključek, da sta pravdni stranki predmetno pogodbo v delu omenjene dokumentacije elektroinstalacij kotlovnice sporazumno razvezali.
Takšen zaključek dodatno utemeljuje tudi okoliščina, da sta se pravdni stranki v letu 2014 (sicer neuspešno) pogajali o sklenitvi aneksa k predmetni pogodbi, s katerim bi določili njune medsebojne pravice in obveznosti glede dokumentacije elektroinstalacij, iz česar po oceni pritožbenega sodišča izhaja, da sta se stranki zavedali, da njuna pogodbe z dne 21.6.2005 v delu te dokumentacije ne velja več in torej s prvotno vsebino ne more več predstavljati podlage za njuno sodelovanje glede omenjene dokumentacije.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - plačilo davka - potrdilo davčnega organa kot procesna predpostavka - predlog za vpis v zemljiško knjigo - predložitev potrdila o plačilu davka
V primeru, ko je davčni zavezanec pridobitelj nepremičnine in ne oseba, ki izstavlja zemljiškoknjižno dovolilo, je potrebno predlogu za vpis priložiti potrdilo davčnega organa o plačilu davka oziroma o tem, da je zavezanec oproščen plačila davka.
Res tretji odstavek 158. člena ZZK-1 napotuje zemljiškoknjižnega sodnika, da dovoli vpis na podlagi ugovora iz četrtega odstavka 146. člena ZZK-1, če so ugovoru priložene listine, na podlagi katerih bi bil vpis dovolj, če bi bile te listine priložene že zemljiškoknjižnemu predlogu in res v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka potrdilo še ni obstajalo, vendar bi v situaciji, ko je predlagateljica oproščena davka na plačilo nepremičnin (in ko v ničemer ne bi bilo kršeno načelo vrstnega reda vpisov), šlo za pretirano strogost, če vpisa ne bi dovolili zgolj zato, ker je potrdilo o tem, da je predlagateljica oproščena davka, izdano po začetku zemljiškoknjižnega postopka, vendar pred odločanjem o ugovoru.
OZ člen 587, 587/1, 619. ZPP člen 212, 214, 214/2, 286b, 286b/1.
plačilo za opravljena dela - najem opreme - priznana dejstva - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pravočasno grajanje procesnih kršitev - odpoved pogodbe - substanciranost dokaznega predloga
Tožena stranka je predlagala zaslišanje prič zato, da bi potrdile resničnost trditev glede naročil in izvedbe storitev. V ugovoru pa ni določno trdila, katere storitve naj ne bi bile izvršene, in katera naročila dana. Trditve v to smer bi lahko podale šele priče. Takšen dokaz bi bil nedovoljen raziskovalni dokaz. Pritožbeno sodišče takšne kršitve določb pravdnega postopka ne more upoštevati tudi zato, ker bi tožena stranka zatrjevano kršitev lahko grajala že na naroku za glavno obravnavo, pa tega ni storila.
podatki o etažnih lastnikih - poravnava zapadlih obveznosti
Sodišče prve stopnje je iz predloženih seznamov neplačnikov, ki jih je tožena stranka kot upravnik večstanovanjske stavbe posredovala tožeči stranki na njeno zahtevo, ker etažni lastniki niso plačali svojih obveznosti po izstavljenih računih tožeče stranke, ugotovilo, da ta seznama vsebujeta šifre etažnih lastnikov, njihov priimek in ime oziroma firmo, naslov, delež lastništva v % in datum od kdaj imajo tak delež. To pa so tudi po presoji pritožbenega sodišča vsi potrebni podatki za izterjavo dolga od neplačnikov - etažnih lastnikov. Zaključek sodišča prve stopnje, da seznami etažnih lastnikov, kot jih je tožeči stranki posredovala tožena stranka ustrezajo seznamom etažnih lastnikov po določbi drugega odstavka 71. člena SZ-1 je zato pravilen. Posledično je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni odgovorna za plačilo vtoževanih računov in tožeča stranka ni upravičena od nje terjati plačila teh računov.
ZZK-1 člen 38, 38/2, 120, 120/3, 148.. ZKZ člen 18.. URS člen 67, 71.. ZDKZ člen 1.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnega posla - zaščitena kmetija - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Za zaščiteno kmetijo velja posebna ureditev glede pravnih poslov (18. člen ZKZ) in bi torej v obravnavanem primeru moral biti izveden upravni postopek odobritve pravnega posla in obravnavanemu predlogu glede na določbo drugega odstavka 38. člena ZZK-1 priloženo potrdilo upravne enote v smislu določb ZKZ. In ker taka listina predlogu ni bila priložena niso bili podani pogoji za predlagani vpis lastninske pravice na ime predlagatelja (148. člen ZZK-1).
stranke in njihovi zakoniti zastopniki - postavitev začasnega zastopnika - nagrada in stroški začasnega zastopnika - sklep o odmeri stroškov začasnega zastopnika - povrnitev stroškov začasnega zastopnika - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov začasnega zastopnika - založitev predujma za začasnega zastopnika
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo biti o stroških začasne zastopnice odločeno po uspehu, ker je že v celoti znan izid postopka na prvi stopnji. Izpodbijani sklep je (šele) sklep o odmeri stroškov začasnega zastopnika, na katerega odločitev o glavni stvari oziroma o uspehu strank v postopku ne vpliva. Začasni zastopnik plačilo za svoje delo dobi v vsakem primeru (ne glede na uspeh stranke, ki ji je bil postavljen), stroški (ki jih krije stranka, ki ga je predlagala) pa postanejo del pravdnih stroškov, saj gre za izdatek, ki nastane med postopkom (151. člen ZPP), o slednjih pa se (v nadaljevanju) odloča glede na uspeh v pravdi.
ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 80. SZ-1 člen 72, 72/1.
pravdna sposobnost - sposobnost biti stranka v postopku - priznanje lastnosti stranke v postopku - etažni lastniki kot stranka postopka - sredstva rezervnega sklada
Novejša sodna praksa in teorija etažnim lastnikom glede vplačila sredstev rezervnega sklada priznava izpolnjevanje glavnih pogojev za pridobitev sposobnosti biti stranka.
krivdna odškodninska odgovornost - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca - telesni napad - verbalni napad - žalitev - odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - zelo lahka telesna poškodba - dokazna ocena - dokazni standard
Četudi je tožnica toženca žalila, je toženec ne bi smel udariti in telesno poškodovati. Ne gre za deljeno odgovornost, za škodni dogodek je v celoti odgovoren toženec. Praviloma fizično nasilje ni dopustna reakcija na verbalne žaljivke. Ob tem je treba imeti pred očmi tudi okoliščino, da je tožnica starejša ženska, toženec pa torej od nje mlajši, močnejši moški in da ni bilo ugotovljeno, da bi tožnica pri tožencu povzročila kakšen afekt ali ga kakorkoli pozivala (izzivala) k telesnemu napadu.
Denarna odškodnina predstavlja satisfakcijo za poškodovanca, zato je zgrešen pritožbeni očitek, da bi moralo prvostopenjsko sodišče priznati višjo odškodnino, ker je toženec po poklicu učitelj.