KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00005609
ZKP člen 375, 375/2, 502a, 502a/5, 502a/8, 502č, 502d. ZS člen 83, 83/2, 83/2-2.
tek rokov - sodne počitnice - nujna zadeva - začasno zavarovanje - pravočasnost - zavrženje ugovora - prepozen ugovor
Če je bilo začasno zavarovanje odrejeno, kazenski postopek šteje za prednostnega. Prepozno vložen ugovor zoper sklep o začasnem zavarovanju je zavržen kot prepozen, ker procesni roki v prednostnih zadevah tečejo tudi v času sodnih počitnic.
Pravne posledice, ki so podlaga za odločitev, so nastopile z iztekom roka za dopolnitev tožbe. Po izteku tega roka vložena vloga tožeče stranke na odločitev in torej na toženčev pravni položaj nima vpliva, zato je tožencu ni potrebno vročati. Ni pa nobene ovire, da se z njo seznani z vpogledom v sodni spis ali jo pridobi od prvostopnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00005580
ZPP člen 3, 3/3, 277, 318, 318/1, 318/3, 318/4, 338, 338/2. SPZ člen 38, 38/4, 39, 48, 266, 266/1. ZTLR člen 24, 25, 26. OZ člen 190, 190/1.
zamudna sodba - neprava (zavrnilna) zamudna sodba - sklepčnost tožbe - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - poziv sodišča za odpravo nesklepčnosti tožbe - izvirna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v tujo nepremičnino - vlaganja v tujo nepremičnino v času veljavnosti ZTLR - gradnja na tujem - nova stvar - izbrisna tožba - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj - pasivna legitimacija
Če iz opisanega življenjskega primera ne izhaja pravna posledica, je tožba nesklepčna. Pri izdaji neprave zamudne sodbe je potreben zadržan pristop, ker se zamudna sodba izda po uradni dolžnosti v fazi postopka, ko položaj tožnika ni povsem uravnotežen s položajem toženca. Ko sodišče ugotovi dvomljivo nesklepčnost, mora tožnika na to opozoriti (torej ne le takrat, ko je prepričano, da je mogoče nesklepčnost odpraviti) in mu dati možnost, da nesklepčnost odpravi.
Če tožnik v pritožbi trdi, da gre za odpravljivo nesklepčnost tožbe, ker v tožbi ni navedel vseh odločilnih dejstev in da bi mu moralo sodišče prve stopnje dati primeren rok za odpravo te nesklepčnosti, mora v pritožbi zoper nepravo zamudno sodbo navesti dejstva oziroma vsaj nekatera dejstva, ki potrjujejo njegove navedbe, da bi lahko odpravil nesklepčnost tožbe, če bi mu sodišče prve stopnje določilo rok za odpravo nesklepčnosti tožbe oziroma mora v pritožbi zatrjevati, da potrebuje dodaten rok za pridobitev dejstev s katerimi bi lahko odpravil nesklepčnost tožbe.
Za izbrisno tožbo je aktivno legitimiran tudi obligacijski upravičenec (na primer prvi kupec nepremičnine v primeru večkratne prodaje), ki je upravičen zahtevati vpis, pri čemer ga je nedobroverni kasnejši pridobitelj prehitel z vknjižbo. Pošteni prvi pridobitelj pa lahko poleg izbrisnega zahtevka, ki ga uveljavlja zoper odsvojitelja in kasnejšega pridobitelja (kot nujnima sospornikoma), uveljavlja proti odsvojitelju še izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ni ustrezno pravno sredstvo za vračilo nepremičnine, ki je bila odsvojena na podlagi nične pogodbe. S tako postavljenim zahtevkom se zahteva izpolnitev neke obveznosti. Ta obveznost praviloma izvira iz pogodbe (zavezovalnega pravnega posla), zato bi bilo razširjanje instituta izstavitve zemljiškoknjižne listine preko meja pravnoposlovne obveznostne sfere konceptualno zgrešeno.
Večvrednost nepremičnine zaradi vlaganj je lahko pravni temelj za plačilo dosežene koristi le proti tistemu, ki je bil lastnik nepremičnine, ko je prišlo do neupravičene pridobitve oziroma prikrajšanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00005653
OZ člen 435, 435/1. ZGD-1 člen 263, 263/4. ZPP člen 7, 7/1, 212, 337.
oddelitev družbe - prevzemna družba - prenosna družba - univerzalno pravno nasledstvo družbe - delitveni načrt - prodajna pogodba - pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu - dokazna ocena - nedopustna pritožbena novota
Niso utemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni pravilno razumelo izpisa odprtih postavk z dne 12. 5. 2015. V navedenem izpisu je kot poslovni partner tožeče stranke sicer delno naveden pravni prednik tožeče stranke (I., d.o.o.), delno pa skrajšana firma tožeče stranke, ki je bila prej skrajšana firma njenega pravnega prednika. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je izpis, ki ga je izdelal toženec sam, naslovil prav na tožnika, z vsemi vtoževanimi računi se je strinjal, razen z enim, kar pa je v nadaljevanju izpiska tudi pojasnjeno. Glede na to ne more biti dvoma, da je bil toženec v pravno poslovnem razmerju prav s tožnikom. Logično je tudi pojasnilo tožeče stranke, da je prvi vtoževani račun glasil na I., d.o.o., zgolj zato, ker nova družba še ni bila vpisana v imenik zavezancev za DDV.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo pravilo o dokaznem bremenu (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP). Na podlagi navedb tožeče stranke in ocene izvedenih dokazov, podatkov sodnega registra, delitvenega načrta, izpiska odprtih podstavk, izpovedbe priče F. S. in drugih listin v spisu (računi, dobavnice, prevzemna potrdila) je sodišče prve stopnje izključilo razumni dvom glede odločilnih dejstev, da je tožeča stranka na podlagi naročila tožene stranke slednji dobavila blago, zato zanj utemeljeno terja plačilo kupnine.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00006294
ZTLR člen 63, 61/1. SPZ člen 154, 154/3, 266, 266/2. ZOR člen 368. OZ-UPB1 člen 343.
zastavna pravica - hipoteka - hipotekarna tožba
ZTLR je določal, da je za zavarovanje neke terjatve nepremičnina lahko obremenjena z zastavno pravico v dobro upnika, ta pa je upravičen zahtevati na način, predviden z zakonom, poravnavo svoje terjatve iz vrednosti nepremičnine (prvi odstavek 63. člena ZTLR). Bistven del hipoteke je torej poplačilna pravica, ki daje hipotekarnemu upniku pooblastilo, da hipoteko realizira - da ob neplačilu zavarovane terjatve s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda in da se njegova terjatev poplača iz zneska, dobljenega s prodajo. To sodno uveljavljanje poplačilne pravice s t. i. hipotekarno tožbo pa po takrat veljavni zakonodaji ni bilo časovno omejeno. Ker določba drugega odstavka 266. člena SPZ, ki je uvrščena med prehodne in končne določbe SPZ, predpisuje, da zastavna pravica, pridobljena pred uveljavitvijo novega zakona ostane v veljavi z vsebino, kot je bila ustanovljena, je v obravnavanem primeru hipoteka ostala v veljavi vključno z upravičenjem hipotekarnega upnika po časovno neomejenem uveljavljanju poplačilne pravice.
cenitev vrednosti nepremičnine - internetni oglasi - primerljivo zemljišče
V dejanskih okoliščinah tega primera drži, da zgolj navajanje internetnih strani z referenčnimi številkami v cenitvenem poročilu ne zadosti kriterijema obrazloženosti in preverljivosti. Izvedensko mnenje v izvršilnem postopku odločilno vpliva na odločitev sodišča in delo izvedenca v bistvenem nadomesti dokazni postopek pred sodiščem. Strankam pa mora biti dana možnost, da preverijo cenitveno poročilo in se do njega opredelijo. Dokler so spletni oglasi aktivni, je temu zadoščeno.
podaljšanje sodnega roka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - trditveno breme stranke - podaljšanje roka za plačilo predujma - rok za plačilo predujma za cenitev nepremičnin
Ko sodišče odloča o podaljšanju sodnega roka mora pretehtati vse pravnorelevantne okoliščine. Podaljšanje roka namreč predstavlja poseg v ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave). Trditveno breme, da gre za opravičene razloge, je na stranki, ki prosi za podaljšanje roka. Merilo upravičenosti razlogov je subjektivno, in sicer se upoštevajo osebne okoliščine stranke, ki prosi za podaljšanje roka.
stroški postopka - predpravdni odškodninski zahtevek - nagrada za posel - nagrada za postopek - nagrada za narok - vštetje nagrade
Za odškodninski zahtevek pred pravdo pripada tožniku nagrada po tar. št. 2200 Tarife.
Po tretjem odstavku opombe tretjega dela Tarife se v primeru, ko zaradi istega predmeta nastane nagrada za posel po navedeni tarifni številki, polovica te nagrade, največ pa 0,75, všteje v nagrado za postopek, vštetje pa se opravi glede na vrednost predmeta v sodnem postopku. Ker je tožnik v ponovljenem (drugem) sojenju zvišal tožbeni zahtevek, se nagrada za postopek v prvem sojenju všteje v nagrado za postopek v drugem sojenju, kot določa četrti odstavek opombe 3 tretjega dela tarife. Ker je bila vrednost spornega predmeta v tretjem (delno znova ponovljenem) sojenju le še 6.885,91 EUR (torej manj kot v prvem ponovljenem sojenju), glede na četrti odstavek opombe 3 tretjega dela tarife tožniku ni mogoče priznati nagrade za "tretji" postopek.
Nagrada za (en) narok pripada stranki v (vsakem) ponovljenem postopku, saj v tem primeru vštetje nagrad ni predpisano (14. člen in 19. člen ZOdvT ter določila tretjega dela tarife).
pisna oporoka pred pričama - neveljavna oporoka - razveljavitev oporoke - oporočna sposobnost - pristnost podpisa - vprašanje pristnosti podpisa priče na oporoki - dokazovanje z izvedencem - založitev predujma za izvedenca - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja
Tožnica izpodbija oporoko s trditvijo, da zapustnik v času, ko naj bi oporoka nastala, zaradi bolezni ni bil več sposoben komunicirati in se podpisati. Na vprašanje, kakšno je bilo takratno in telesno duševno stanje zapustnika, bi zanesljivo lahko odgovoril le izvedenec medicinske stroke, vendar tožnica zahtevanega predujma ni založila. Sodišče prve stopnje je zato upravičeno opustilo izvedbo tega dokaza, upoštevaje tretji odstavek 153. člena ZPP. Tožnica torej ni dokazala, da zapustnik v času, iz katerega izvira sporna oporoka, ni bil sposoben izjaviti svoje poslednje volje.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - zavezanec za plačilo sodne takse - taksne oprostitve na podlagi zakona - država
Tožena stranka, na katero je (zaradi delnega uspeha tožeče stranke, ki je bila s sklepom sodišča oproščena plačila sodnih taks) prešla obveznost plačila dela sodne takse za postopek na prvi stopnji, takse ni dolžna plačati, ker je z zakonom oproščena plačila sodnih taks (država).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00005613
ZKP člen 109, 109/2, 502b, 502b/4.
odprava začasnega zavarovanja - ponovno sojenje - začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca - trajanje začasnega zavarovanja po vložitvi obtožnice - trajanje začasnega zavarovanja v primeru razveljavitve obsodilne sodbe
ZKP v 502.b členu glede na fazo kazenskega postopka določa rok trajanja začasnega zavarovanja in ker je bila prva izrečena obsodilna sodba v pritožbenem postopku razveljavljena, ta ne obstaja več. V ponovljenem postopku je sodišče pravilno ugotovilo potek skupnega dopustnega trajanja roka začasnega zavarovanja po vložitvi obtožnice in je začasno zavarovanje odpravilo po uradni dolžnosti ter se pri tem oprlo na četrti odstavek 502.b člena ZKP.
ZD člen 34, 34/1, 210, 210/1, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1. ZPP člen 214, 214/2.
napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - obstoj in vrednost darila - vračanje darila v zapuščinsko maso - obseg zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - razpoložljivi del zapuščine - nujni dedni delež - prikrajšanje nujnega deleža - izločitveni zahtevek dedičev - prenehanje življenjske skupnosti z zapustnikom
Dodelitev vloge tožnika v pravdi je odvisna predvsem od podatkov v spisu in pravil o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava. Pomembno pa je tudi, kdo bo dedoval posamezne stvari, navedene v zapisniku zapuščinske obravnave, če tožba ne bo vložena. V obravnavanem ta test pokaže, da bi v primeru, če bi bil napoten na pravdo C. A., ki tožbe ne bi vložil, vse sporno premoženje glede na neizpodbijane dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje ostalo predmet zapuščine. Interes za izločitveni zahtevek ima v okoliščinah obravnavanega primera zato dedinja A. A.
motenje posesti - soposest - varstvo med več posestniki - motilno ravnanje - ekonomski interes - denarna kazen - prepoved nadaljnjega motenja posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja - obseg sodnega varstva
V razmerju med več posestniki iste stvari se šteje za motilno vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti.
Toženka je puščala navzven odprta vrata, s katerimi je zaprla več kot polovico dovozne poti. Ne gre za neznatno oviro, če je treba pri uporabi dovozne poti vozilo ustavljati in odmikati vrata.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006191
OZ člen 255, 255/1, 255/2, 256, 257, 259, 259/2, 259/4, 260, 434, 435. ZPP člen 7, 154, 154/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - dejanje storjeno v škodo upnikov - delen uspeh - okoliščine konkretnega primera - stroški pravdnega postopka - izpolnitev obveznosti - načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev - izpodbojna tožba - pogodba o prodaji nepremičnin - dokaz v informativne namene - zmanjšanje premoženja - oškodovanje upnikov - sklepčnost ugovora - izpodbojnost pogodbe
Toženec je obrambo proti zahtevku gradil s trditvami, da sporna pogodba o prodaji nepremičnin ni bila storjena v škodo upnikov. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da pogodba ni izpodbojna v primeru, če je z njo upoštevano načelo enakovrednosti dajatev. Kadar dolžnik za svojo izpolnitev, ki zmanjšuje njegovo premoženje, pridobi enakovredno nasprotno korist, ki njegovo premoženje istočasno tudi poveča, je izpodbijanje izključeno. Kadar pa je v primeru dvostranskega pogodbenega razmerja vrednost izpolnitve dolžnika večja od vrednosti izpolnitve drugega, se višina dolžnikovega premoženja zato zmanjša. Tako dejanje je storjeno v škodo upnikov.
V skladu z določbo četrtega odstavka 259. člena OZ se toženec lahko izogne izpodbijanju, če izpolni dolžnikovo obveznost. Glede na pravila o učinkih izpodbijanja iz 260. člena OZ je po stališču pritožbenega sodišča jasno, da zadošča, če toženec izpolni dolžnikovo obveznost v tisti višini, v kateri je ugotovljeno oškodovanje.
Pritožnik sicer utemeljeno opozarja, da tožeča stranka ni v celoti uspela z zahtevkom, saj je bil njen zahtevek na ničnost pogodbe zavrnjen, vendar je sodišče ugodilo njenemu podrejenemu zahtevku zaradi izpodbijanja pravnih dejanj. To pa pomeni, da je tožeča stranka deloma zmagala v pravdi. V takem primeru se uporabi določba drugega odstavka 154. člena ZPP. Okoliščine konkretnega primera so po stališču pritožbenega sodišča narekovale, da drugi toženec povrne tožeči stranki stroške v višini, ki jo je odmerilo sodišče prve stopnje.
DAVKI - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00036670
URS člen 14, 22, 27. ZOPNI člen 2, 2/2, 3, 4, 5, 5/2, 17, 17/2, 17a, 20, 26, 26/1, 34, 34/2, 48, 54. ZDavP-2 člen 68a. ZMZPP člen 50, 50/2, 63, 63/1. ZIZ člen 266, 266/2. ZKP člen 498a, 498a/1.
premoženje nezakonitega izvora - odvzem premoženja nezakonitega izvora - namen zakona - pogoji za odvzem - sum storitve kaznivega dejanja - razlogi za sum - kataloško kaznivo dejanje - finančna preiskava - pravica do izjave - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic - domneva nedolžnosti - nesorazmerje med napovedanimi dohodki in premoženjem - metoda izračuna - odmera davka od nenapovedanih dohodkov - začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - rok za vložitev tožbe - pogoji za začasno zavarovanje - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - nepremičnina v tujini - nepremičnina kot predmet darila - mednarodno sodelovanje - pristojnost slovenskega sodišča - pravica do zasebne lastnine - primernost sredstva zavarovanja - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
Zakonodajalec je odvzem premoženja nezakonitega izvora tistim, ki so ga pridobili na nezakonit način, ali pa je bilo tako premoženje nanje preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti (drugi odstavek 2. člena ZOPNI), uzakonil zaradi preprečevanja pridobivanja in uporabe premoženja nezakonitega izvora zaradi varstva pridobivanja premoženja na zakonit način ter zaradi zaščite gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine, ki ga zagotavlja pridobivanje premoženja v skladu s predpisi (prvi odstavek 2. člena ZOPNI). Cilji zakona, podrobneje obrazloženi v zakonodajnem gradivu, so preprečevanje pridobivanja in uporabe premoženja nezakonitega izvora tudi s pomočjo civilnega prava oziroma v postopku, ki je usmerjen v premoženje, kjer gre za samostojen postopek, ki je neodvisen od kazenskega postopka. Gre za civilno (in rem) zaplembo, vezano na obstoj zakonsko določenih pogojev. Ukrep odvzema premoženja nezakonitega izvora se navezuje na nekatera resna kazniva dejanja, ki ustvarjajo velike premoženjske tokove. Sprožilna okoliščina za začetek postopka po ZOPNI je razlog za sum, da posamezna oseba razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora, ki se izkaže v predkazenskem ali kazenskem postopku in njegova skupna vrednost presega 50.000,00 EUR (3. člen ZOPNI). Odvzem premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI se izreka tudi brez obsodilne sodbe oziroma ne glede na kazenski pregon osebe, ki je tarča ukrepov odvzema. Gre za ukrep civilnopravne narave, ki se realizira v pravdnem postopku.
Pravilno je stališče pritožbe, da je premoženje, opredeljeno v prvem odstavku 4. člena ZOPNI, ki je predmet odvzema (prvi odstavek 34. člena ZOPNI), tudi tisto premoženje, v katero se je spremenilo premoženje, pridobljeno nezakonito (tudi denar). Po oceni pritožbenega sodišča pa navedene določbe ni mogoče razlagati, kot trdi tožeča stranka, da, glede na določbo drugega odstavka 34. člena ZOPNI velja enako tudi za primer, če pridobitelj (nezakonito) pridobljeno premoženje (pred tožbo) potroši (in ga ob vložitvi tožbe ni več). V drugem odstavku 34. člena ZOPNI (uveden je bil šele z ZOPNI-A) predvidena možnost, da se lahko zahteva odvzem premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora in se toženi stranki naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza tej vrednosti, je vezana na obstoj okoliščin nastalih po vložitvi tožbe. Niti jezikovna niti namenska razlaga ne omogočata zaključka, po katerem bi morala oseba, ki je nezakonito premoženje (pred vložitvijo tožbe) porabila, tako da nanj ni mogoče seči z izvršbo, plačati vrednost tistega, česar država ne bi mogla več vzeti. Potrošnja pa se upošteva pri izračunu očitnega nesorazmerja v smislu drugega odstavka 5. člena ZOPNI.
Za začasno zavarovanje zadošča, da izpodbijani sklep poleg izkazanih predpostavk 20. člena ZOPNI ugotovi, da je verjetno izkazano očitno nesorazmerje na podlagi drugega odstavka 5. člena ZOPNI, temelječe na dokazno podprtih podatkih finančnega poročila, in da toženec (dokazno breme je na njem) ni niti s stopnjo verjetnosti izkazal, da je premoženje pridobil na zakonit način.
Pritožbeno sodišče soglaša z zavzetim stališčem izpodbijanega sklepa, da je za odločanje o ukrepu zavarovanja v zvezi z nepremičnino na Hrvaškem pristojno slovensko sodišče. Tožba po ZOPNI, ki jo uveljavlja država zoper toženca, je po svoji vsebini penalna, kar je posledično tudi podlaga za vrnitveni zahtevek in prenos lastninske pravice na državo. Pravna podlaga tožbenega zahtevka niso (klasični) civilnopravni oziroma zasebno pravni predpisi. Upoštevaje tako naravo spora in dejstvo, da so bile sicer sprejete številne konvencije, ki sta jih ratificirali R Slovenija in R Hrvaška (med drugim tudi Varšavska konvencija, na katero se sklicuje izpodbijani sklep), s katerimi se želi na mednarodni ravni onemogočiti pridobivanje in ohranjanje protipravno pridobljene koristi s kaznivimi dejanji, predvsem pa preprečiti uporabo tega premoženja za nova protipravna (kazniva) dejanja, je mogoče pristojnost temeljiti na določbah ZOPNI. Mednarodno sodelovanje v smislu določb ZOPNI vključuje zagotavljanje pomoči pri iskanju, začasnem zavarovanju ali odvzemu premoženja nezakonitega izvora (drugi odstavek 48. člena ZOPNI). Na podlagi prvega odstavka 54. člena ZOPNI se premoženje nezakonitega izvora v Republiki Sloveniji odvzame, ko pristojni organ druge države sodišču predloži pravnomočno odločbo o odvzemu premoženja nezakonitega izvora v svoji državi (prvi odstavek 54. člena ZOPNI). Po določbi drugega odstavka 54. člena ZOPNI se za postopek priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe uporabljajo pravila ZMZPP, če mednarodni sporazum ali pravni akti EU, ki se v R Slovenija uporabljajo neposredno, ne določajo drugače. Tožeča stranka ima zato pravni interes, da v postopku pridobi ugodilno sodbo oziroma sklep o začasnem zavarovanju premoženja nezakonitega izvora. Navedeni odločbi sta namreč formalnopravni predpostavki, s katerimi bo tožeča stranka lahko predlagala sodišču v R Hrvaški njihovo priznanje in izvršitev. Po določbi drugega odstavka 50. člena ZMZPP je pristojnost sodišča R Slovenije izključena, če obstoji med zadevo in neko tujo državo takšna zveza, ki bi bila v primeru, če bi obstajala med zadevo in R Slovenijo, podlaga za izključno pristojnost sodišč RS, vendar takšna zveza med zadevo in R Hrvaško ni izkazana. Tudi nobena mednarodna pogodba ali konvencija ne določa, da v obravnavanem sporu ni pristojno sodišče R Slovenije oziroma je podana izključna pristojnost sodišča v R Hrvaški. V konvencijah (uporabo Varšavske konvencije je predvidel že zakonodajalec) je posebej poudarjeno medsebojno sodelovanje med državami, da se vzpostavijo učinkovite metode za odvzem premoženjske koristi oziroma nezakonito pridobljenega premoženja, med katere spada tudi priznanje in izvršitev sodnih odločb druge države. Ker gre za vrednote, ki so hkrati temeljni postulat delovanja EU, se pričakuje od vsake države članice EU, da sprejme ukrepe zoper pridobivanje premoženja nezakonitega izvora, ob hkratnem zagotavljanju spoštovanja temeljnih pravic do poštenega sojenja, ki pripada k vsakemu posamezniku.
Podana je pristojnost sodišča prve stopnje za odločanje o tožbi. Zato je na podlagi drugega odstavka 266. člena ZIZ pristojno tudi za odločanje o predlogu o začasnem zavarovanju premoženja. Ne pride v poštev določba 63. člena ZMZPP, na katerega se sklicuje toženka. Upoštevaje, da bo Občinsko sodišče v Bujah samo presojalo, ali so podani pogoji za vpis začasnega zavarovanja na nepremičnini na Hrvaškem v lasti toženke, tudi ni podano očitano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijanega sklepa, da sodišče Republike Slovenije ne more odločiti o vpisu zaznambe prepovedi obremenitve in odsvojitve v zemljiško knjigo v R Hrvaški.
Ob (neizpodbijanih) ugotovitvah sklepa, da ima toženka položaj povezane osebe in da je nepremičnino na Hrvaškem (po letu 2004) pridobila na podlagi darilne pogodbe, sklep pravilno obrazloži, da z njenim odvzemom ni nedopustno poseženo v pridobljene pravice (2. člen Ustave). Na v pritožbi ponovljene trditve glede dobrovernosti in nedopustnosti retroaktivnega posega v njeno premoženjsko sfero (155. člen Ustave) je v zadostni meri in pravilno odgovoril že izpodbijani sklep. Stališče, da ne gre za retroaktivno veljavnost ZOPNI, pa so zavzele tudi številne druge odločbe. Ustavna pravica do zasebne lastnine se lahko nanaša le na pošteno pridobljeno lastninsko pravico, nezakonito pridobljeno premoženje ne more biti predmet varovanja lastninske pravice njegovega imetnika. Kot pravilno pojasni že sklep, je zakonodajalec iz predloga ZOPNI-A namenoma ukinil subjektivno okoliščino, da je oseba vedela oziroma bi morala vedeti, da je nanjo preneseno premoženje nezakonitega izvora, kot pogoj za odvzem tega premoženja.
Neutemeljeno je zavzemanje toženke, da bi tožeča stranka z začasnim zavarovanjem zahtevano varstvo lahko dosegla z zaznambo spora. Izbira sredstva zavarovanja je na strani tožeče stranke in ji ni mogoče odrekati pravnega interesa za zahtevano prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine. Toženka sicer ne ponudi razlogov, zakaj bi zaznamba spora predstavljala manj intenziven poseg v njeno premoženjsko sfero kot prepoved odsvojitve in obremenitve.
DELOVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00005731
ZZVZZ člen 86, 87.
nesreča pri delu - regresni zahtevek zavoda - vzročna zveza - varno delovno okolje - izjava o varnosti - ocena tveganj - opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu - navodila za varno delo - povračilo stroškov zdravljenja
Kot ključno za rešitev obravnavane zadeve je prvostopenjsko sodišče sicer pravilno izpostavilo vprašanje, ali je v konkretnem primeru podana vzročna zveza med zatrjevano kršitvijo tožene stranke in nastalo škodo. A ker to pomeni, da bi moralo presojati vprašanje, ali je do škode prišlo, ker tožena stranka v času nezgode v izjavi o varnosti z oceno tveganja za delovno mesto voznika ni imela opredeljenega vsega dela in nevarnosti pri "nakladanju in razkladanju", ki naj bi dejansko ustrezale temu delu in ker ni imela izdelanih navodil za varno delo pri nakladanju in razkladanju vozil, pa tega ni storilo, je tudi po presoji pritožbenega sodišča materialno pravo zmotno uporabilo in je dejansko stanje zato ostalo nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje bi se glede na trditveno podlago tožeče stranke moralo skoncentrirati na vprašanje, ali zaradi zatrjevane opustitve delodajalca delavca tožene stranke res nista bila seznanjena s tem, kako morata ravnati pri natovarjanju in raztovarjanju tovora, in je zato prišlo do škodnega dogodka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00006337
OZ člen 132, 168, 169.. ZPP člen 137, 137/2, 346, 346/1, 343, 343/2, 347, 347/6.
vročanje pisanj pooblaščencu - vročanje pisanj, če ima stranka več pooblaščencev - rok za pritožbo - zavrženje prepozne pritožbe - glavna obravnava na pritožbeni stopnji - odškodninska odgovornost - premoženjska škoda - navadna škoda - izgubljeni dobiček - trditveno in dokazno breme - nakup in prodaja delnic - pravno priznana škoda
Za ugotovitev in presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na plačilo odškodnine iz naslova navadne škode bi morala tožeča stranka zatrjevati in dokazati, da delnice, katerih imetnik je bila, potem ko se je posel z ruskim kupcem izjalovil, niso predstavljale premoženjskega ekvivalenta kupnini, ki sta jo za nakup dodatnih delnic morala plačati tožnika, oziroma da delnic po zatrjevanem škodnem dejanju nista mogla odsvojiti.
Dejstvo je namreč, da sta tožnika delnice, ki sta jih dodatno kupila zaradi nadaljnje prodaje, ta pa se ni zgodila, obdržala. Ker v pojem premoženja med drugim spadajo tudi korporacijske pravice (delnice oziroma poslovni delež) in vrednostni papirji, so te delnice vrednostno predstavljale del premoženjske mase tožnikov. Te kot premoženjske pravice imajo namreč objektivno določljivo ekonomsko vrednost, to je vrednost, ki jo je mogoče izraziti v denarju. Z vidika ugotavljanja, ali se je premoženje tožnikov zaradi zatrjevanega nedopustnega ravnanja tožene stranke zmanjšalo, kar je edino relevantno za ugotovitev obstoja navadne škode, je nepomembno, kakšni motivi so vodili tožnika k dodatnemu nakupu delnic, prav tako je nepomembno subjektivno vrednotenje delnic (zatrjevanje, da za tožnika zaradi izjalovljenega posla delnice niso imele nobene vrednosti). Za ugotavljanje, ali je škodno ravnanje predstavljalo poseg v premoženjsko sfero oškodovanca na ta način, da se je njegovo premoženje v relevantnem času zmanjšalo, je odločilnega pomena ocena vrednosti premoženja iz naslova imetništva delnic, to je njihova objektivna ekonomska vrednost.
izločitev dokazov - priznanje krivde - sporazum o priznanju krivde
Čeprav je sodišče sprejelo odločitev o preklicu poprejšnjega priznanja krivde, pa ekskluzijska sankcija iz petega odstavka 450a. člena ZKP ne velja za izločanje listin iz kazenskega spisa, ki dokazujejo predhodno in kasneje preklicano priznanje krivde.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00005791
ZIZ člen 42, 52, 71, 71/1.. URS člen 35.. ZN člen 4.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - notarski zapis kot izvršilni naslov - tožba na ugotovitev ničnosti - pogoji za odlog izvršbe - učinkovitost sodnega varstva v primeru uspeha v sporu - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - tehtanje pravic v koliziji - ustavna pravica do zasebnosti in osebnostnih pravic
Sodišče prve stopnje je zakonske razloge za odlog izvršbe na predlog prve dolžnice razlagalo preozko, ko je zatrjevano škodo na zdravju dolžnice zaradi izgube doma in izselitve iz njene hiše (realizacije obravnavane izvršbe) opredelilo kot pravno nepriznano škodo. Stališče sodišča prve stopnje, da je vsakršna škoda, ki je posledica realizacije izvršbe, nepriznana, pretirano omejuje dolžnika, da učinkovito zavaruje svoj položaj. Togo vztrajanje na navedenem stališču pomeni, da se da praktično absolutna prednost upniku pri prisilni izpolnitvi njegove terjatve, ne da bi se opravilo tehtanje nasprotujočih si interesov upnika in dolžnika, kar je pravzaprav bistvena vsebina zakonskega besedila prvega odstavka 71. člena ZIZ. Če izhajamo iz zakonskega besedila, je odlog vedno vezan na škodo, ki je posledica realizacije izvršbe, besedilo pa sodišču zapoveduje tehtanje, ki se nanaša na intenzivnost oškodovanja upnika in dolžnika.
Presoja sodišča mora biti pri izvršbi, ki ima za posledico izgubo doma, še posebej previdna.
Če ni zagotovljena učinkovita možnost odloga izvršbe niti v primeru, ko je verjetno, da bo prišlo do prisilne izvršitve nične obveznosti, zajete v notarskem zapisu, dopuščamo, da se ob uporabi državne prisile načenja same temelje pravne ureditve.