odgovornost lastnika vozila - dokazno breme - domneva nedolžnosti
Ker je sodišče prve stopnje zaključke, s katerimi je zavrnilo verodostojnost zagovora in izpovedb zaslišanih prič, oprlo na razloge, ki so v nasprotju z ustavnopravnimi jamstvi (in jih je zato potrebno odmisliti), ugotovilo pa je, da so priče potrdile obdolženčev zagovor glede okvirnega časa, ko naj bi odšli od doma in časa, ko naj bi se vrnili, ta čas pa vključuje čas, ko naj bi obdolženec vozil motorno kolo in storil obravnavani prekršek, je na dlani pravilen ustavoskladen zaključek, da je obdolženec izkazal razumen dvom glede dejstva, da ni bil voznik motornega kolesa, kot se mu očita.
uničenje gradiva, pridobljenega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - zahteva za obvestilo o seji - odločba Ustavnega sodišča - predlog za izločitev dokazov - objektivna koneksiteta - predlog za uničenje dokazov
Določba 445. člena ZKP je kot posebna določba (lex specialis) v razmerju do prvega odstavka 378. člena ZKP kot splošne določbe (lex generalis) jasna in jasno je, da se del v pritožbi citirane obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Up-171/2014 z dne 9. 2. 2017 nanaša na navzočnost strank v pritožbenem postopku v zvezi s sodbo ali s to primerljivo sodno odločbo in ne na pritožbeni postopek v zvezi z drugimi, nemeritornimi odločbami.
Res je tudi, da preiskovalni sodnik ni poslal obdolžencu in ne pritožnici predloga okrožnega državnega tožilca za zavrnitev pritožničinega predloga, kar po presoji tega pritožbenega sodišča ni bil dolžan storiti. Določba četrtega odstavka 120. člena ZKP, na katero se pritožnica sklicuje, je izvedbena določba, ki ima opraviti s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave in ne s pravnim jamstvom iz 3. alineje 29. člena Ustave, če je že ostalo prezrto, da preiskovalni sodnik ni odločal po predlogu okrožnega državnega tožilca ampak po pritožničinem predlogu.
ZUTD člen 11, 129, 154, 156, 157.. - člen 42, 42/4, 54, 54/2.. ZUP člen 9.. URS člen 22.
evidenca brezposelnih oseb - načelo zaslišanja strank
V postopku nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti brezposelnih oseb zgolj predložitev ali nepredložitev določenih listinskih dokazil v odrejenem roku ne zadošča za izdajo zakonitega upravnega akta o ugotovitvi, da oseba ni aktivni iskalec zaposlitve, temveč morajo biti stranki zagotovljene temeljne procesne garancije, katerih opustitev sama po sebi pomeni bistveno kršitev postopka in nezakonitost posamičnega upravnega akta. Takšna temeljna procesna garancija je tudi načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, ki organu nalaga, da pred odločitvijo o upravni stvari da stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo. Gre za procesno pravico stranke, ki je lahko omejena samo z zakonom, pa še to le, če ni v nasprotju z 22. členom Ustave RS. Pomen načela zaslišanja stranke v upravnem postopku, posebej pa še v postopku uveljavljanja socialnih pravic, je poudarjen tudi v sodni praksi revizijskega sodišča. Pomeni, da z izdajo izpodbijanih upravnih aktov ni bil kršen le 2. odstavek 54. člena Pravilnika, temveč tudi 9. člen ZUP, zaradi česar izpodbijani odločbi ne moreta biti zakoniti.
ZDR-1 člen 44, 127, 128, 130, 131.. ZDR člen 42, 127, 128, 130, 131.
neizplačana plača - nadure - pobotni ugovor
V zvezi z ugoditvijo tožbenemu zahtevku za plačilo plač, regresov za letni dopust za sporna leta ter povračila stroškov za prehrano, je sodišče prve stopnje na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi tožniku te zneske izplačala. Zato je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku utemeljno ugodilo.
Delovno sodišče je v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zgolj opisno odločalo o pravicah iz delovnega razmerja. Zato ni mogoče zaključiti, da je sodišče v sodbi opr. št. Pdp 436/2012 že odločilo o pravici do dodatka za delovno dobo, zlasti ne na način, da bi tožnik lahko zgolj na podlagi odločitve, da se mu "prizna delovno razmerje z vsemi pravicami iz delovnega razmerja" v izvršilnem postopku zahteval dodatek za delovno dobo. Tožnik je zato moral, če je želel doseči sodno odločitev o dodatku za delovno dobo v spornem obdobju, ki jo bo moč tudi izvršiti, vložiti novo tožbo.
izvedenec - predlog za izločitev izvedenca - I. kategorija invalidnosti - III. kategorija invalidnosti
Samo dejstvo, da je sodni izvedenec zdravnik, družbenik in prokurist družbe in da dela v isti zdravstveni ustanovi, kjer se tožnik že več let zdravi, ne predstavlja takšne okoliščine, ki bi vzbudila dvom v pristranskost sodnega izvedenca. Ne gre namreč za takšne okoliščine, iz katerih bi izhajalo izvedenčevo vnaprejšnje prepričanje o zadevi ali celo pristranski odnos do stranke. Tožnik to tudi ne zatrjuje in tudi pripomb na mnenje, da ne bi bilo pravilno izdelano, ni podal. Ob neizkazanih in neutemeljenih razlogih za izločitev sodnega izvedenca, je sodišče prve stopnje imelo podlago za zavrnitev tožnikovega predloga.
Glede na povsem drugačni mnenji izvedencev bo sodišče prve stopnje glede na definicijo poškodbe pri delu (63. člen ZPIZ-1) in definicijo invalidnosti (63. člen ZPIZ-2) moralo razčistiti, ali je sporna poškodba v neposredni vzročni zvezi z invalidnostjo. Torej ali je šlo za takšno poškodbo, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega ali fizikalnega učinka oziroma za poškodbo, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - diskriminacija
Tožnica od tožene stranke vtožuje odškodnino zaradi trpinčenja na delovnem mestu in diskriminatornega ravnanja. Sodišče prve stopnje je za določena ravnanja tožene stranke pravilno ugotovilo, da so bila protipravna (nevabljenje na kolegije, neprimerne besede rektorja,...), za druga pa ne (prenehanje delovnega razmerja,...), pri čemer je tožnici priznalo tudi primerno odškodnino.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006657
OZ člen 150, 150/3, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost
Glede na to, da se je nezgoda zgodila pri razporejanju blaga na samem kamionu, in da je tožnik to delo opravljal na običajen način (kot direktor in voznik B.B.), pri čemer se je s paletarjem prevažalo po kesonu tovornjaka palete s težo 360 kg in dvignjeno od tal, je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da je šlo za delo s povečano nevarnostjo, za katero odgovarja toženka ne glede na krivdo (objektivna odgovornost).
KZ-1 člen 46, 46/1, 49, 49/2, 122, 122/1, 191, 191/1. ZKP člen 372, 372-5.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - odločba o kazenski sankciji - kršitev kazenskega zakona - določena kazen - priznanje krivde - omilitev kazni - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu - splošni zakonski minimum zaporne kazni
Z določitvijo kazni 15 dni zapora je sodišče prve stopnje prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu, in s tem zagrešilo kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP. KZ-1 v prvem odstavku 46. člena določa splošni minimum zaporne kazni, ki ne sme biti krajša od enega meseca, za določitev krajše kazni pa v materialnem zakonu ni podlage, niti v primeru priznanja krivde niti pri obstoju drugih okoliščin, ki sicer utemeljujejo milejše kaznovanje.
ZTro-1 člen 71, 71/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452.
spor majhne vrednosti - prekluzija - neupoštevanje prepoznih navedb - druga pripravljalna vloga - konkretizacija navedb - pomanjkljive trditve - pravica do izjave - zavrnitev dokaznega predloga - trošarine
Nova dejstva in dokaze lahko stranke navajajo tudi v (drugi) pripravljalni vlogi, če je to nujno zaradi novih dejstev, ki jih je v svoji predhodni vlogi podala nasprotna stranka.
Pritožnica ni pojasnila, katerih njenih navedb naj sodišče prve stopnje ne bi upoštevalo. Očitek kršitve pravice do izjave je v tem delu podala tako pavšalno, da mu višje sodišče že iz tega razloga ne more slediti. Da bi lahko presodilo, ali je tožeči stranki ta pravica dejansko bila kršena in ali so na novo zatrjevana dejstva res predstavljala odgovor na navedbe nasprotne stranke, bi namreč tožeča stranka morala pojasniti, za katera (konkretna) zatrjevana dejstva sploh gre.
Trošarine za različne vrste dobavljenega blaga so različne. Da bi bilo vrednost dobav brez trošarin sploh mogoče izračunati, bi morala tožeča stranka povedati najmanj koliko litrov posamezne vrste pijač je dostavila in kakšno vsebnost alkohola so imele.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00005663
ZASP člen 22, 147, 168. ZPP člen 215.
avtorsko nadomestilo - avtorski honorar - pravica javnega predvajanja s fonogrami in videogrami - pravica radiodifuznega oddajanja - izključna materialna avtorska pravica - male avtorske pravice - javna priobčitev neodrskih glasbenih del - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - materialno dokazno breme - civilna kazen po ZASP - civilna kazen zaradi kršenja avtorskih pravic
Pri odločanju o tem, ali je tožena stranka imetnik oziroma najemnik poslovalnice in zato pasivno legitimirana za plačilo avtorskega nadomestila, je prvostopenjsko sodišče materialno dokazno breme neutemeljeno preneslo na toženo stranko. Ta naj bi bila dolžna dokazati, da v spornem obdobju ni imela poslovalnic. Eno od temeljnih pravil materialnega dokaznega bremena je v tem, da nosi dokazno breme tisti, ki zatrjuje in ne oni, ki zanika, oziroma tisti, ki mu je dejstvo, ki ga je treba dokazati, v korist. To pomeni, da je na tožeči stranki dokazno breme, da je v spornem obdobju tožena stranka poslovala v frizerskem salonu.
Tožena stranka ni zanikala trditev tožeče stranke, da je bila večkrat pozvana k podpisu pogodbe oziroma pridobitvi dovoljenja za izvajanje avtorsko varovanih del, a se na njene pozive daljše časovno obdobje ni odzivala oziroma je bila povsem pasivna in je s tem zavračala ureditev razmerja. Tudi tekom tega postopka je s svojim obnašanjem očitno zavračala ureditev razmerja in nasprotovala obveznosti plačila nadomestila. Ne drži, kot trdi v pritožbi, da se plačilu ni upirala in da je ugovarjala višini nadomestila, češ, da ga je tožeča stranka obračunala previsoko. Opisano ravnanje pomeni hudo malomarno kršitev avtorske pravice na delih, ki so se uporabila.
podjemna pogodba - izračun cene z izrecnim jamstvom - določitev pogodbene cene - plačilo za dodatno opravljena dela
Že iz tako zapisanega dogovora jasno izhaja, da plačilo med pogodbenicama ni bilo dogovorjeno s klavzulo o izračunu z izrecnim jamstvom tožeče stranke kot izvajalca. Slednja se torej ni zavezala v smislu določbe 643. člena OZ, da jamči za pravilnost izračuna, na podlagi katerega je bila določena pogodbena cena. Samo če bi bila takšna klavzula vnesena v pogodbo (česar pa tožena stranka tudi ne zatrjuje), bi lahko bil utemeljen ugovor tožene stranke, da je tožeča stranka vezana na ceno, ki jo je na podlagi kalkulativnih elementov določila sama.
ničnost pravnega posla - vrnitev denacionalizirane nepremičnine v naravi - status nepremičnine - izbrisna tožba
Status nepremičnine parc. št. 585/88 k. o. X v tem pravdnem postopku ni odločilno dejstvo, ker vprašanje obveznosti vrnitve v naravi ne more biti predhodno vprašanje v tej pravdi, katere predmet je zahtevek za ugotovitev ničnosti pravnega posla po 88. členu ZDen. Takšno je pravno stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je razvidno iz odločbe II Dor 53/2016. Zato sodišču prve stopnje tega dejstva ni bilo potrebno ugotavljati, zaradi tega pa z zavrnitvijo dokaznega predloga za pridobitev mnenja izvedenca urbanista tudi ni kršilo določb ZPP in je očitek neutemeljen.
Posledica ničnosti pravnega posla, na podlagi katerega je bil opravljen vpis v zemljiško knjigo, je vpis brez pravne podlage, zato je dovolitev spremembe tožbe z razširitvijo z izbrisno tožbo ekonomično postopanje sodišča.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna imisijska tožba - opustitveni zahtevek - prepovedana imisija - krajevno običajne mere - odvzem svetlobe - nezastarljivost stvarnopravnega zahtevka
Zaradi žičnate ograje je delno onemogočeno odpiranje oken, kar ovira zračenje prostorov, prostorom odteguje svetlobo ter onemogoča hojo okoli hiše, kar tožnici povzroča nelagodne občutke. To predstavlja prepovedano imisijo, saj onemogočanje odpiranja oken in hoje okrog hiše predstavlja poseg v nasprotju z namenom in naravo tožničine nepremičnine (ob ograji se nahaja stanovanjski del, ki potrebuje svetlobo in zračenje).
Zatrjevanje neprepričljive, pomanjkljive ali nelogične dokazne ocene ne predstavlja kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, temveč gre za kritiko ugotovljenega dejanskega stanja ali za neopredelitev do uspeha dokazovanja (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožnica ni imela resnih, utemeljenih in s tem opravičljivih razlogov, na podlagi katerih bi smela odkloniti delo po odredbi predpostavljenega. Vse tri očitane kršitve (da ni pripravila članka oziroma je neutemeljeno zavrnila pripravo prispevka in da je spornega dne neupravičeno izostala z dela) je storila najmanj iz hude malomarnosti.
Zmotno je prepričanje tožnice, da je kot novinarka pri svojem delu absolutno samostojna. Tudi v njenem primeru je potrebno upoštevati, da je v delovnem razmerju, zato mora upoštevati tudi navodila delodajalca (svojih predpostavljenih) in si ne more povsem samostojno izbirati tem, o katerih bo pisala, in tudi ne zavračati tistih, ki jih noče prevzeti.
ZPIZ-2 člen 202, 202/2, 202/11, 202/12, 206.. ZPIZ-2B člen 19.
pokojninska doba - zavarovalna doba - dokup pokojninske dobe - pokojnina
Tožnik je vložil zahtevo za dokup pokojninske dobe. Dokup je uveljavljal na podlagi 11. odstavka 202. člena ZPIZ-2, in sicer s prenosom odkupne vrednosti iz 206. člena ZPIZ-2, torej po določbi 12. odstavka 202. člena ZPIZ-2 oziroma, podredno iz lastnih sredstev. Iz 11. odstavka 202. člena ZPIZ-2 ne izhaja, da bi moral tožnik uveljaviti pravico do poklicne pokojnine. Res je določeno, da se lahko dokupi pokojninska doba le za razliko med pridobljeno dodano dobo iz drugega odstavka 202. člena in obdobjem prejemanja poklicne pokojnine, vendar pa se omenjena določba očitno nanaša zgolj na prejemnike poklicne pokojnine. Ker ni bil prejemnik poklicne pokojnine in tudi ni bil dolžan uveljaviti poklicno pokojnino, pa ima tudi v tem primeru pravico do dokupa pokojninske dobe. Tožnik je izjavil, kdaj mu bo prenehalo obvezno zavarovanje, in kdaj bo uveljavil pravico do pokojnine po splošnih predpisih. Glede na to, da je dodana doba ugotovljiva, tožnik izpolnjuje pogoje, določene v 11. odstavku 202. člena ZPIZ-2, za dokup pokojninske dobe.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - sklep o stroških postopka - uspeh pravdnih strank
Pritožnik utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje svojega zaključka o višini tožničinega uspeha v pravdi ne le da ni ustrezno obrazložilo, ampak da ga je očitno tudi sicer ugotovilo napačno. Ta namreč z ozirom na višino vtoževanega zahtevka za plačilo glavnice (222,05 EUR) in višino zahtevka, s katerim je tožnica dejansko uspela (36,95 EUR3), ne znaša 83% (kot to ugotavlja sodišče prve stopnje), ampak 16,64% (kot to pravilno navaja pritožnik).
prodajna pogodba - stvarna napaka - znižanje kupnine - oblikovalni zahtevek - grajanje napak - dokazi in dokazovanje - dejansko stanje - izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da so bili v sodni praksi pri uveljavljanju jamčevalnih zahtevkov za znižanje kupnine večinoma dopuščeni denarni zahtevki, ne da bi bila njihova utemeljenost pogojevana s predhodno postavljenim oblikovalnim zahtevkom. Tako je veljalo tudi v času vložitve obravnavane tožbe, pa tudi še tekom trajanja tega postopka. Tudi pravna teorija o tem ni zavzela enotnih stališč. V takšnem položaju, ko je bila sodna praksa neenotna, stranka pa bi bila zaradi naknadne spremembe sodne prakse prikrajšana za sodno varstvo, je treba dopustiti odločanje o zahtevku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00005757
KZ-1 člen 75, 75/2, 228, 228/1. ZKP člen 372, 372-5, 374, 374/2, 503, 503/2. ZOPOKD člen 4, 4-3, 6, 6/1, 25, 25-9.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - kaznivo dejanje poslovne goljufije - odgovornost pravne osebe - stečajni postopek nad pravno osebo - kršitev kazenskega zakona - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu - odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - način odvzema premoženjske koristi - rok za izpolnitev obveznosti - paricijski rok - podaljšanje roka za plačilo - obročno odplačilo - sprememba sodbe
Obtožena pravna oseba, ki je v stečaju, je lahko spoznana za odgovorno za storitev kaznivega dejanja, vendar se ji kazenska sankcija ne sme izreči. Zato je pritožbeno sodišče kršitev kazenskega zakona odpravilo s spremembo odločbe o kazenski sankciji na način, da se obtoženi pravni osebi pogojna obsodba ne izreče.
Podaljšanje splošnega 15-dnevnega paricijskega roka za plačilo protipravne premoženjske koristi je mogoče le v upravičenih primerih, ko sodišče na utemeljen predlog upravičenca dovoli obročno odplačevanje, ki ne sme biti daljše od dveh let.