V konkretnem primeru je ključnega pomena, da je stečajni dolžnik izpolnil toženi stranki obveznosti po treh računih, zato predmet izpodbijanja ne more biti sama opustitev zavrnitve teh računov oziroma njihovo priznanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00005757
KZ-1 člen 75, 75/2, 228, 228/1. ZKP člen 372, 372-5, 374, 374/2, 503, 503/2. ZOPOKD člen 4, 4-3, 6, 6/1, 25, 25-9.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - kaznivo dejanje poslovne goljufije - odgovornost pravne osebe - stečajni postopek nad pravno osebo - kršitev kazenskega zakona - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu - odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - način odvzema premoženjske koristi - rok za izpolnitev obveznosti - paricijski rok - podaljšanje roka za plačilo - obročno odplačilo - sprememba sodbe
Obtožena pravna oseba, ki je v stečaju, je lahko spoznana za odgovorno za storitev kaznivega dejanja, vendar se ji kazenska sankcija ne sme izreči. Zato je pritožbeno sodišče kršitev kazenskega zakona odpravilo s spremembo odločbe o kazenski sankciji na način, da se obtoženi pravni osebi pogojna obsodba ne izreče.
Podaljšanje splošnega 15-dnevnega paricijskega roka za plačilo protipravne premoženjske koristi je mogoče le v upravičenih primerih, ko sodišče na utemeljen predlog upravičenca dovoli obročno odplačevanje, ki ne sme biti daljše od dveh let.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 343, 343/3. ZIZ člen 53.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - ogroženost otroka - določitev stikov med staršem in otrokom - zavrženje pritožbe - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
Le kadar sodišče ugotovi, da je otrok ogrožen, je izdaja začasne odredbe na mestu.
ZPP člen 155.. - tarifna številka 18, 19, 39, 39/1.
umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - konferenca s stranko
Pritožba utemeljeno opozarja na napačno odločitev o priznanju stroškov za konferenco s stranko in pregled dokumentacije v višini 200 točk, ki so vključeni v nagrado za sestavo odgovora na tožbo po tar. št. 19 v zvezi s tar. št. 18. Tožena stranka je te stroške priglasila v nasprotju z OT, to je z določbo tar. št. 39/1, po kateri je odvetnik upravičen do nagrade za konferenco s stranko in pregled dokumentacije le, če gre za samostojno storitev in ti stroški niso zajeti v drugih tarifnih številkah.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00007208
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 153, 153/2, 153, 153/3, 179, 182.
orožje - usposabljanje policistov - nepričakovano ravnanje oškodovanca - delna oprostitev odgovornosti objektivno odgovorne osebe - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila šok bomba kot specialno eksplozivno orožje, ki ima v primerjavi z bojno bombo krajši čas od aktivacije do eksplozije, nevarna stvar in da je sodelovanje tožnika v vaji usposabljanja policistov specialne enote, v kateri so se uporabljale te bombe, v ugotovljenih okoliščinah, šteti za dejavnost, iz katere je izvirala večja škodna nevarnost za okolico, torej za nevarno dejavnost.
V rizično sfero objektivno odgovornega sodijo tudi nepremišljena, neprevidna in celo nerazumna ravnanja oškodovancev, skratka ravnanja, ki bi se jim v življenju razumen človek izognil zato, da se ne bi po nepotrebnem izpostavljal nevarnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ravnanje tožnika za toženo stranko ni bilo nepričakovano, saj bi se tožena stranka nastopu škodnega dogodka lahko izognila, če bi dosledno upoštevala pravila ravnanja s šok bombami (varovalka upognjena, potezni obroček pa zataknjen v ohišje) in če bi jih E.E. hranil pri sebi in jih ne bi odložil na terensko vozilo, oziroma bi jih imel ves čas pod neposrednim nadzorom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00005622
ZASP člen 7, 7/2, 33, 33/1, 167, 167/1, 167/1-1, 167/1-4. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 121, 121/1, 121/1-a, 121/1-č. ZPP člen 243.
kršitev znamke - kršitev materialne avtorske pravice - predelava avtorskega dela - prepovedni in odstranitveni zahtevek - podobnost znamk - podobnost s prej zavarovanim znakom - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Če sta kršena bodisi avtorska pravica bodisi znamka, lahko imetnik ene ali druge pravice zahteva odstranitev predmetov kršitve iz gospodarskih tokov (4. točka prvega odstavka 167. člena ZASP in črka č) prvega odstavka 121. člena ZIL-1). Nobena od navedenih določb, niti katera druga določba materialnega prava, pa imetniku ne daje pravice, zahtevati odstranitve po kršitelju na njegove (kršiteljeve) stroške, pravice do nadomestne odstranitve po imetniku, in do povrnitve stroškov odstranitve. Ti, dodatni zahtevki se nanašajo na izvrševanje odstranitvenega zahtevka.
Presoja glede podobnosti je materialnopravne narave.
ZDR-1 člen 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - zagovor - policist
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je za začetek 30-dnevnega prekluzivnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po določbi drugega odstavka 109. člena ZDR-1 bistveno, kdaj je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku (policistu) ugotovil generalni direktor policije (predstojnik), ki nastopa in odloča v imenu Generalne policijske uprave.
Tožnik bi se kot policist moral zavedati, da je tako v službenem kot v prostem času dolžan ravnati v skladu s predpisi, saj je policija organ, katerega temeljne naloge so prepričevanje, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj. Z ugotovljenim ravnanjem je močno okrnil ugled policije. Njegovo ravnanje, tj. sodelovanje pri načrtovanju ustavitve ministra in preizkusa njegove alkoholiziranosti zgolj zaradi opravljanja funkcije ministra, spodbujanje in odobravanje ter ustavitve ter pomoč pri njegovi uresničitvi, predstavlja grobo zlorabo funkcije policista. To pa predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZSVarPre člen 27, 27/1.. ZSVarPre-C člen 36, 36/6.
denarna socialna pomoč - premoženje - izključitveni razlog - odplačno razpolaganje - stanovanje - dejanska posest
Ne glede na to, da je tožnikova hči v zemljiški knjigi od 14. 5. 2015 vknjižena kot lastnica spornega stanovanja, in da ta nepremičnina presega vrednost 13.780,00 EUR, je sodišče prve stopnje, ker je ugotovilo, da tožnikova hči dejanske posesti na stanovanju v obdobju od 17. 9. 2015 do 9. 3. 2016 ni imela, pravilno zaključilo, da v tem obdobju ni imela možnosti razpolaganja s stanovanjem in ga ni mogla oddajati v najem, da bi si z njim zagotovila lastna sredstva oziroma sredstva, ki bi se upoštevala pri dodelitvi denarne socialne pomoči. V obdobju od 17. 9. 2015 do 9. 3. 2016 je bilo tudi po prepričanju pritožbenega sodišča stanovanje v lasti tožnikove hčere C.C., neutemeljeno upoštevano kot premoženje pri dodelitvi denarne socialne pomoči.
podjemna pogodba - izračun cene z izrecnim jamstvom - določitev pogodbene cene - plačilo za dodatno opravljena dela
Že iz tako zapisanega dogovora jasno izhaja, da plačilo med pogodbenicama ni bilo dogovorjeno s klavzulo o izračunu z izrecnim jamstvom tožeče stranke kot izvajalca. Slednja se torej ni zavezala v smislu določbe 643. člena OZ, da jamči za pravilnost izračuna, na podlagi katerega je bila določena pogodbena cena. Samo če bi bila takšna klavzula vnesena v pogodbo (česar pa tožena stranka tudi ne zatrjuje), bi lahko bil utemeljen ugovor tožene stranke, da je tožeča stranka vezana na ceno, ki jo je na podlagi kalkulativnih elementov določila sama.
Tožnikov zahtevek v predmetnem sporu se glasi na plačilo odškodnine zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi v višini 8.000,00 EUR s pp. Gre torej za zahtevek, podlaga katerega je pravnomočna odločitev iz drugega spora, v katerem tožnik z zahtevkom na ugotovitev nezakonitosti ni uspel. Že s tem je podana ključna podlaga za zavrnitev zahtevka.
ničnost pravnega posla - vrnitev denacionalizirane nepremičnine v naravi - status nepremičnine - izbrisna tožba
Status nepremičnine parc. št. 585/88 k. o. X v tem pravdnem postopku ni odločilno dejstvo, ker vprašanje obveznosti vrnitve v naravi ne more biti predhodno vprašanje v tej pravdi, katere predmet je zahtevek za ugotovitev ničnosti pravnega posla po 88. členu ZDen. Takšno je pravno stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je razvidno iz odločbe II Dor 53/2016. Zato sodišču prve stopnje tega dejstva ni bilo potrebno ugotavljati, zaradi tega pa z zavrnitvijo dokaznega predloga za pridobitev mnenja izvedenca urbanista tudi ni kršilo določb ZPP in je očitek neutemeljen.
Posledica ničnosti pravnega posla, na podlagi katerega je bil opravljen vpis v zemljiško knjigo, je vpis brez pravne podlage, zato je dovolitev spremembe tožbe z razširitvijo z izbrisno tožbo ekonomično postopanje sodišča.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna imisijska tožba - opustitveni zahtevek - prepovedana imisija - krajevno običajne mere - odvzem svetlobe - nezastarljivost stvarnopravnega zahtevka
Zaradi žičnate ograje je delno onemogočeno odpiranje oken, kar ovira zračenje prostorov, prostorom odteguje svetlobo ter onemogoča hojo okoli hiše, kar tožnici povzroča nelagodne občutke. To predstavlja prepovedano imisijo, saj onemogočanje odpiranja oken in hoje okrog hiše predstavlja poseg v nasprotju z namenom in naravo tožničine nepremičnine (ob ograji se nahaja stanovanjski del, ki potrebuje svetlobo in zračenje).
absolutna bistvena kršitev določb postopka - pravica do obrambe
Pritožbeno sodišče ne more preveriti, kateri dokazi so bili predlagani in seveda tudi ne, kateri predlagani so bili zavrnjeni, ker iz sodbe to ne izhaja, pritožbeno sodišče pa tudi ne more preveriti ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. S tem je sodišče prve stopnje storilo v pritožbi zatrjevano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006905
ZPP člen 319.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - kronična zastrupitev s svincem - nepremoženjska škoda - poklicna bolezen - denarna renta - zmanjšanje osebnega dohodka - vezanost na pravnomočno sodbo - res iudicata
Tožeča stranka je zoper toženo stranko že uveljavljala plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki ji je nastala zaradi zastrupitve s svincem in dela pri toženi stranki. Individualni delovni spor je tekel pred Delovnim sodiščem v Celju. Tožbenemu zahtevku je bilo delno ugodeno. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je v obravnavanem sporu, v katerem odloča o plačilu denarne rente zaradi zmanjšanja dohodka zaradi poklicne bolezni, na podlagi drugega odstavka 319. člena ZPP vezano na citirano pravnomočno sodbo Delovnega sodišča v Celju. Rentni zahtevek ni bil predmet spora v pravnomočno zaključeni zadevi, zato (pravnomočna) odločitev o odškodnini za negmotno škodo ne preprečuje nove tožbe, s katero bi se uveljavljal drug zahtevek iz istega razmerja oziroma celo iz istega škodnega dogodka, torej zaradi zastrupitve s svincem. Glede na to, da ne gre za t. i. res iudicata, bi moralo sodišče prve stopnje v tem sporu ugotoviti vse elemente civilnega odškodninskega delikta, ki bi utemeljevali mesečno denarno rento, ne pa se na splošno sklicevati na ugotovitve in stališča, zavzeta v pravnomočno končanem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL00005648
OZ člen 131, 190, 190/1, 432, 629, 631, 649, 1036, 1036/1, 1037, 1037/1, 1037/2, 1045, 1045/2. ZDDV-1 člen 2. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 66.
gradbena pogodba - naročnik in izvajalec - gradbeni podizvajalec - direktna tožba podizvajalca zoper naročnika - neupravičena pridobitev - odškodninska odgovornost naročnika - pristop k dolgu - asignacija - predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja - stečaj glavnega izvajalca
V skladu s sodno prakso se tudi v primerih, kakršen je obravnavani, ko zatrjevano prikrajšanje tožeče stranke in obogatitev tožene stranke izvira iz tristranega pogodbenega okvira glavne gradbene pogodbe in podizvajalske pogodbe, šteje, da ni izpolnjen pogoj odsotnosti pravnega temelja. Podizvajalska pogodba med tožečo stranko in izvajalcem še vedno velja, zato ima tožeča stranka na njeni podlagi terjatev do izvajalca, ki ji je bila v stečajnem postopku tudi priznana. Zgolj okoliščina, da izvajalec terjatve ni plačal, tega ne spremeni. Pravni temelj tako obstaja, zato pogoji, ki jih predpisuje prvi odstavek 190. člena OZ, niso izpolnjeni in je tožbeni zahtevek na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi neutemeljen.
631. člen OZ predstavlja izjemo od načela relativnosti pogodbenih razmerij, zato je treba določbo tolmačiti restriktivno. Položaj naročnika se zaradi vključitve podizvajalcev v skladu s 629. členom OZ, ki dovoljuje izvajalcu, da posel zaupa tretjemu (podizvajalcu), ne sme poslabšati. Z odvzemom pravic toženi stranki iz naslova zadržanih sredstev, pri čemer utemeljenosti zadržanja tožeča stranka niti ne izpodbija, pa bi tožena stranka prišla ravno v tak položaj.
ZŠtip-1 člen 11, 13, 21, 22, 22/1, 22/3, 24, 24/4.. - člen 16, 16/2.
Zoisova štipendija - izjemni dosežki
Ker so bila po merilu povprečne ocene, torej z upoštevanjem vseh vlagateljev, ki so v skupini OŠ za šolsko leto 2016/2017, dosegli povprečno oceno 5 in manj kot 4,5 točke za izjemne dosežke, presežena sredstva, ki so ostala nerazdeljena po razvrščanju po merilu izjemnega dosežka, torej 4,5 točke za izjemne dosežke in 4,7 za povprečno oceno, je bil preostanek utemeljeno razdeljen med skupino SŠ. Zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica izpolnila vstopne pogoje za dodelitev Zoisove štipendije, ni pa dosegla meje, ki je bila v šolskem letu 2016/2017 v skupini OŠ pogoj za njeno dodelitev, je pravilen. Posledično je tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih zavrnilnih odločb in priznane Zoisove štipendije utemeljeno zavrnjen.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - neupoštevni ugovorni razlogi
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je zoper plačilni nalog mogoče vložiti ugovor iz razloga, da je bila dolgovana taksa že plačana, da je taksa odmerjena napačno ali da taksna obveznost ni nastala (prvi odstavek 34.a člena ZST-1). Sodišče je nadalje pravilno navedlo, da je ugovor neutemeljen, saj nalog za plačilo sodne takse temelji na izdanem in 4. 5. 2016 pravnomočnem dodatnem sklepu o dedovanju III D 435/2001 z dne 25. 11. 2015. Da bi bila taksa že plačana ali odmerjena napačno, pritožnica v ugovoru ni zatrjevala.
Za vse dokazne predloge velja, da morajo biti substancirani, kar pomeni, da mora stranka, ki izvedbo dokaza predlaga, konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovijo.
Tožeča stranka neuspešno poskuša določbe pogodbe o izvedbi, dobavi in montaži toplotne črpalke razlagati v smislu svoje namere s pogodbo pokriti še dodatna dela. Iz Pogodbe št. 10/2012 ne izhaja, da sta se pogodbeni stranki dogovorili še o dodatnih delih (o predelavi razvoda sanitarne vode za deževnico). In ker tožeča stranka ni pojasnila, zakaj tudi ta dela niso navedena v pisni pogodbi, trdila pa je, da ni naročila izvedbe vodovodne in ogrevalne instalacije, saj je ta dela že opravil drug izvajalec leta 2010, neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je zmotno uporabilo materialno pravo, ker ugotovljenega dejanskega stanja ni subsumiralo pod gradbeno pogodbo, iz katere naj bi izhajale napake in zamuda pri izvedbi del.
nova zapuščinska obravnava - zapisnik o zapuščinski obravnavi - javna listina - izpodbojna zakonska domneva - odpoved pravici do pritožbe v zapuščinskem postopku - pozneje najdeno premoženje
Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče to premoženje razdeli z novim sklepom o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, brez da bi opravilo novo zapuščinsko obravnavo. Oba zakonita dediča in oporočna dedinja so se na obravnavi odpovedali pravici do pritožbe zoper sklep o dedovanju, zato je postal tega dne pravnomočen.
Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. A z golimi trditvami brez dokaznega predloga resničnosti tega, kar je zapisano v zapisniku, ni mogoče izpodbiti.