Treba je izhajati iz namena nepravdnega postopka, ki ureja razdelitev solastnine. Solastniki imajo pravico do razdelitve solastnine. Če se iz določenih listin lahko sklepa, da je bila sklenjena sodna poravnava, kdo so stranke, za katere parcele gre in kakšna je bila volja strank poravnave, tedaj je možno ugotavljati, kako se je ta poravnava izpolnjevala od časa sklepanja do vložitve predloga. Tedaj bi to bilo lahko pravnorelevantno dejstvo za ugotavljanje podlage nadaljnje delitve oziroma izpeljave te poravnave. Če pa ne bo mogoče ugotoviti vseh teh elementov, takrat taka listina ni poravnava, saj prave volje ni mogoče ugotavljati.
OZ člen 239, 239/1, 419, 419/1, 421, 421/1, 421/2.
pogodba o odstopu terjatve - cesijska pogodba - sprememba upnika - obvestitev dolžnika o odstopu terjatve - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - dolžna skrbnost - izpolnitev obveznosti odstopniku
V obligacijskem razmerju je upnik upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti v vsem, kot se glasi.
V primeru pogodbenega prenosa terjatve se spremeni upnik.
Dolžnik lahko zve za odstop terjatve na različne načine in od različnih oseb, vendar mora biti informacija o odstopu terjatve taka, da se dolžnik na njeni podlagi lahko v celoti zanese na pravilo, da je prvotni upnik iz temeljnega razmerja nasproti njemu izgubil pravico zahtevati izpolnitev obveznosti.
Pri presoji dolžnikovega ravnanja je treba izhajati iz standarda skrbnosti.
Glede na pojasnjeno in ob novo uvljavljenem stališču, da teče rok za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila nasprotni stranki naložena sklenitev prodajne pogodbe, ni mogoče govoriti o odškodninski odgovornosti zavarovanca toženca. Slednji je glede na prej izpostavljeno sodno prakso v letu 2009, ko je bil podan umik tožbe, lahko utemeljeno sklepal, da I. M. zaradi zamude rokov pri vložitvi tožbe oz. odobritvi pravnega posla z zahtevkom ne bo uspel. Glede na takratne okoliščine je predstavljala pravnomočna zavrnilna odločba za tožnika (takrat toženca) boljši izplen, saj bi bil I. M. onemogočen tudi v upravnem postopku. Ob spremenjenem stališču glede rokov za vložitev tožbe na sklenitev prodajne pogodbe oz. za izstavitev zemljiškoknjižne listine tudi ne drži pritožbeni očitek, da I. M. ne bi mogel ponovno vložiti tožbe, ker bi bil prekludiran oziroma bi zahtevek zastaral.
Tožeči stranki ni uspelo dokazati, da se je toženec s podpisom pogodbe z dne 17. 6. 2015 zavezal tudi kot porok in plačnik za vsa nastala dolžniška razmerja med tožečo stranko in družbo P. d.o.o., katere direktor je sicer takrat tudi bil, zato je tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.
prometna nesreča - občinska cesta - upravljalec ceste - odškodninska odgovornost občine - krušenje skal - upravljalec javnega dobra - nastanek škode - vožnja z vozilom po cesti - odgovornost države za škodo
Za škodo, ki nastane na občinski cesti, odgovarja upravljalec te ceste.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00006304
ZZK-1 člen 243, 243/1. OZ člen 87, 87/1, 564, 566, 567.
pogodba o preužitku - prodajna pogodba - darilna pogodba - neveljavne pogodbe - ničnost - posledice ničnosti - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - nesklepčnost - narava tožbenega zahtevka - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - nepopolno ali zmotno ugotovljeno dejansko stanje - iskanje skupnega namena strank pri razlagi pogodbe
Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ni ustrezno pravno sredstvo za vračilo nepremičnine, ki je bila odsvojena na podlagi nične pogodbe. V dani situaciji bi lahko tožnica z izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1 uveljavljala neveljavnost toženčeve vknjižbe in obenem zahtevala vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
Za vse dokazne predloge velja, da morajo biti substancirani, kar pomeni, da mora stranka, ki izvedbo dokaza predlaga, konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovijo.
Tožeča stranka neuspešno poskuša določbe pogodbe o izvedbi, dobavi in montaži toplotne črpalke razlagati v smislu svoje namere s pogodbo pokriti še dodatna dela. Iz Pogodbe št. 10/2012 ne izhaja, da sta se pogodbeni stranki dogovorili še o dodatnih delih (o predelavi razvoda sanitarne vode za deževnico). In ker tožeča stranka ni pojasnila, zakaj tudi ta dela niso navedena v pisni pogodbi, trdila pa je, da ni naročila izvedbe vodovodne in ogrevalne instalacije, saj je ta dela že opravil drug izvajalec leta 2010, neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je zmotno uporabilo materialno pravo, ker ugotovljenega dejanskega stanja ni subsumiralo pod gradbeno pogodbo, iz katere naj bi izhajale napake in zamuda pri izvedbi del.
stvarna služnost hoje in vožnje - izvrševanje služnostne pravice - prenehanje stvarne služnosti - osvoboditev služnosti
Občasna (tedenska) uporaba sporne služnostne poti s strani najemnikov gospodujoče nepremičnine zadošča za sklep, da sta najemnika izvrševala služnostno pravico hoje in da se torej prepovedi tožnikov po neizvrševanju služnostne pravice hoje nista uklonila.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha pravdnih strank - paricijski rok - rok za plačilo stroškov - odvetniški stroški - odvetniški kandidat
Ker je sodišče tožbeni zahtevek zoper drugega toženca zavrnilo, odločitev pa je tudi že pravnomočna, je odločitev prvega sodišča, da mora pritožnica drugemu tožencu povrniti stroške pravdnega postopka, v skladu z določbo 154. člena ZPP.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 8, 8-4, 24, 24-1.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je pristojnost slovenskega sodišča za zahtevek za izbris lastninske pravice in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja podana (tudi) v skladu s 1. točko 24. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012. Pravilno je navedlo, da se v skladu s teorijo in prakso takšen zahtevek uvršča pod pojem stvarnih pravic, kot so opredeljene s 1. točko 24. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012. Gre za izključno pristojnost sodišča RS, v kateri je nepremičnina, za odločanje o predlogu za izbris lastninske pravice iz zemljiške knjige.
zaznamba spora za pridobitev lastninske pravice - vpis pravnega dejstva v zemljiško knjigo - idealni delež - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - odločanje o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka postopka - pogoji za dovolitev vpisa - presoja skladnosti predlaganega vpisa z vsebino listine - nesklepčen predlog - zavrnitev vpisa - delna ugoditev zemljiškoknjižnemu predlogu
V konkretnem primeru iz tožbe, ki je podlaga za predlagano zaznambo spora, izhaja, da se z njo v korist predlagatelja zahteva ugotovitev lastninske pravice le do 1/3. Zato je lastninsko pravico nasprotnega udeleženca z zaznambo mogoče omejiti le v tem obsegu. Stališče sodišča, ki je v konkretni zadevi na podlagi tožbe za ugotovitev lastninske pravice predlagatelja do 1/3 dovolilo zaznambo spora pri lastninski pravici nasprotnega udeleženca do celote, ni pravilno.
Ker je predlagatelj v konkretnem primeru predlagal vpis zaznambe spora pri osnovnem pravnem položaju lastninski pravici nasprotnega udeleženca do celote, tožba na ugotovitev lastninske pravice, glede katere je zaznamba spora predlagana, pa se vodi le glede solastniškega deleža 1/3, skladnosti med predlogom in listino ni. Iz listine, ki je podlaga za vpis, ne izhaja utemeljenost zahteve za vpis. Gre za neutemeljen predlog, ki mu ni mogoče ugoditi niti delno.
izvršba na nepremičnine - predlog za omejitev izvršbe - višina upnikove terjatve - načelo sorazmernosti - pristop več upnikov k izvršbi
Načelo sorazmernosti ne utemeljuje posplošenega zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na nepremičnino zaradi izterjave relativno nizke terjatve. Upoštevati je namreč treba okoliščine in posebnosti vsakega konkretnega primera. Če upnik ugotovi, da do poplačila terjatve ne bo prišel drugače, kot z izvršbo na nepremičnino, mu pravnega varstva ni mogoče odreči. Sicer pa je v primeru, ko se izterjuje nizek dolg, od dolžnika realno pričakovati, da bo poskrbel za to, da zaradi tega ne bo izgubil nepremičnine, torej da bo, ali terjatev plačal, ali pa izkoristil eno izmed možnosti, ki jih ponuja veljavna zakonodaja. Kadar gre za več pristopnih zadev oziroma ima dolžnik več dolgov do različnih upnikov bi lahko, v zvezi z upoštevanjem sorazmernosti med višino terjatve in predlaganim sredstvom izvršbe ob izolirani obravnavi vsake zadeve posebej, prišlo do tega, da do poplačila terjatve z izvršbo na nepremičnino upnik v posamezni zadevi sploh ne bi mogel priti. Nizka višina terjatve v posamezni zadevi torej sama po sebi še ni razlog za zavrnitev upnikovega predloga za dovolitev izvršbe s prodajo nepremičnine. Izvršilno sodišče bi ravnalo arbitrarno, če bi ob veljavni zakonski ureditvi in ob upnikovih prizadevanjih v dosedanjem postopku zavrnilo predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino upniku, katerega terjatev je sicer relativno nizka, pa kljub temu že več let ne more priti do njenega poplačila.
ZPP člen 81, 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-12. OZ člen 288.
smrt stranke med postopkom - nadaljevanje postopka z dediči stranke - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - zavrženje tožbe - veljavnost pooblastila - dvom v procesno sposobnost stranke - postavitev skrbnika - vračunavanje izpolnitve - vračunavanje obresti in stroškov
Z zamudno sodbo, izdano v prvem sojenju, je bilo ugodeno zahtevku zoper (sedaj pokojno) M. M. in ostale tri tožence. Pritožbeno sodišče je sodbo razveljavilo v delu, v katerem je bilo odločeno o zahtevku zoper M. M. Potem ko so na mesto pokojne M. M. vstopili toženci, zoper katere je bilo v prvem sojenju že ugodeno zahtevku, je v pravdi nastal položaj, v katerem je bilo o istem zahtevku že pravnomočno odločeno.
Ker je izvršba tekla za plačilo glavnice, obresti in stroškov, je za presojo, kaj je bilo s plačanim zneskom poravnano oziroma ali so bile s plačanim zneskom plačane tudi zamudne obresti, treba upoštevati vrstni red poplačil, določen v 288. členu OZ.
Izbrisna tožba mora zajemati ugotovitveni zahtevek, ki se nanaša na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe (razpolagalnega posla), ter dajatveni zahtevek, ki se nanaša na vzpostavitev prejšnjega stanja oziroma izbris izpodbijane vknjižbe. Zahteve po vmesnem ugotovitvenem zahtevku na ugotovitev ničnosti pravnega posla zakon ne postavlja.
Pridobiteljeva dobrovernost sanira pravno neučinkovitost razpolaganja, zaradi česar s vknjižbo pridobi lastninsko pravico, četudi odsvojitelj ni bil lastnik.
motenje posesti - motenje posesti električnega priključka - soposest - občasna uporaba - dokazno breme - spremenjen način souporabe skupnih prostorov in naprav - nespremenjeno posestno stanje - ravnanje v nasprotju s prepovedjo - izvrševanje soposesti - sodno varstvo posesti - obseg sodnega varstva posesti - grozeča škoda - načelo prepovedi povzročanja škode
Vzdrževanje števca je pridržano pooblaščenim osebam, odčitavanje in kontrola porabe elektrike pa nista preprečena, saj so števci dobro vidni skozi steklena okenca, zato v tem obsegu tožnikova (so)posest ni bila motena.
Tožnik ni izkazal, da je moral zaradi spornega posega toženke spremeniti dotedanji način rabe stanovanja (in tudi ne skupnih prostorov), da torej do motenja posesti tudi v tem obsegu ni prišlo.
Tožnik je to svojo soposest izvrševal v nasprotju s prepovedjo povzročanja škode. Posest pa ni varovana v vsakem primeru. Posesti, kakor jo je izvrševal tožnik, sodišče ne more nuditi pravnega varstva. Toženka se je upravičeno uprla nastanku škode, ki je s strani tožnika grozila njej kot posredni posestnici in najemnikom kot neposrednim posestnikom.
nova zapuščinska obravnava - zapisnik o zapuščinski obravnavi - javna listina - izpodbojna zakonska domneva - odpoved pravici do pritožbe v zapuščinskem postopku - pozneje najdeno premoženje
Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče to premoženje razdeli z novim sklepom o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, brez da bi opravilo novo zapuščinsko obravnavo. Oba zakonita dediča in oporočna dedinja so se na obravnavi odpovedali pravici do pritožbe zoper sklep o dedovanju, zato je postal tega dne pravnomočen.
Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. A z golimi trditvami brez dokaznega predloga resničnosti tega, kar je zapisano v zapisniku, ni mogoče izpodbiti.
Dokazno breme glede odločilnih dejstev, kamor sodi tudi očitana protipravnost spornih ravnanj toženke po prvem odstavku 131. člena OZ, leži na tožeči stranki. Ob tem, ko je toženka zanikala sporna dejanja, pri čemer negativnega dejstva ne more dokazovati, je bilo na tožnikih dokazno (tudi procesno) breme glede obstoja zanikanega dejstva. V pravni teoriji in sodni praksi je ustaljeno stališče, da je dokazno breme praviloma na tistemu, ki zatrjuje obstoj dejstva, in ne na tistemu, ki zatrjuje nasprotno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007921
ZFPPIPP člen 440, 441. ZPP člen 98, 98/2, 98/5, 101, 101/1, 101/3, 205, 205/1, 205/1-3, 207. ZIZ člen 15, 38, 38/5, 57.
vložitev ugovora - veljavnost pooblastila - izbris dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije
Od izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije dalje pravna oseba nima več pravne subjektivitete in s tem sposobnosti biti stranka. Zato v njenem imenu ni mogoče vložiti pravnega sredstva.
Pooblastilo podeljeno po izbrisu pravne osebe iz registra, torej s strani neobstoječe osebe, ni veljavno.
S prenehanjem pravne osebe preneha pooblastilo, ki ga je dala. Vložitev ugovora po izteku roka tudi ni dejanje, ki je potrebno za odvrnitev škode za stranko (tretji odstavek 101. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S prenehanjem pravne osebe se postopek prekine ex lege na podlagi zakona (205. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato za odvrnitev škode zadošča obvestilo sodišču o nastopu te okoliščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007315
SPZ člen 88, 89. ZPP člen 196.
nujna pot - določitev nujne poti - pogoji za določitev nujne poti - načelo sorazmernosti - čim manjša obremenitev tuje nepremičnine - enotno sosporništvo
Ker so glede na naravo stvari, ko je nujna pot lahko le celota, vsi nasprotni udeleženci enotni sosporniki v smislu 196. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, pritožba posameznih solastnikov (nasprotnih udeležencev) učinkuje tudi za ostale nasprotne udeležence.