ZD člen 145., 145/2.. ZPP člen 339., 339/2., 339/2-8.
upravitelj zapuščine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - predlog za preložitev naroka
Prvostopenjsko sodišče predloga pritožnika za preložitev naroka ni upoštevalo, temveč je narok opravilo v njegovi odsotnosti, pri čemer je iz izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa razvidno, da se do njegovih konkretiziranih pomislekov, ki se nanašajo na primernost predlaganega upravitelja zapuščine in s katerimi je bilo seznanjeno pred izdajo izpodbijanega sklepa, ni izreklo. S takšnim postopanjem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj mu je onemogočilo sodelovanje v postopku oziroma kršilo njegovo pravico do izjavljanja, na kar slednji smiselno opozarja v pritožbi.
oprostitev plačila sodnih taks - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - materialni položaj - brezplačna pravna pomoč
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo tudi na napačen podatek, da oškodovanka kot tožilka ni zaprosila za brezplačno pravno pomoč. To namreč negira odločba, na katero se sklicuje pritožba, pri čemer iz obrazložitve odločbe o zavrnitvi brezplačne pravne pomoči ne izhaja, da bi ta bila zavrnjena iz materialnih razlogov, temveč je bila zavrnjena iz vsebinskih razlogov, ki se nanašajo na oceno možnega uspeha oškodovanke kot tožilke v kazenskem postopku.
Iz celotnega pričanja priče jasno izhaja le to, da je šlo za pogajanja, saj o bistvenih sestavinah pogodbe ni bilo nič povedanega, tudi s strani zakonitega zastopnika in prokurista tožene stranke ne, v nadaljevanju pa tudi ni bilo povedano, da bi se o njih stranki tega spora strinjali.
stroški postopka - sklep o stroških pravdnega postopka - naknadna odločitev o stroških postopka - obrazloženost odločitve o stroških postopka - nagrada za postopek za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv - nagrada odvetnika za potrditev pravnomočnosti sodbe - nagrada za zastopanje več oseb - potni stroški stranke
Sodišče prve stopnje je v konkretni zadevi sodbo izdalo v ponovljenem postopku brez oprave obravnave. Za takšne primere pravilo, da sodišče o stroških odloči istočasno z odločitvijo o glavni stvari ne velja absolutno, temveč lahko sodišče skladno z določbo sedmega odstavka 163. člena ZPP o stroških odloči s posebnim sklepom.
spor majhne vrednosti - pogodba o naročniškem razmerju - neplačilo obrokov - ugovor zastaranja - gospodinjske dobave - dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti
Terjatev tožeče stranke se nanaša na plačilo računov za telefonske storitve, ki so zapadle v plačilo v letu 2015 (od avgusta do decembra 2015) ter na vračilo sorazmernega dela ugodnosti, ki jo je tožena stranka pridobila s sklenitvijo aneksa k naročniški pogodbi, ki je zapadla v plačilo 22. 2. 2016. Začetek in tek zastaranja za tovrstne obveznosti OZ določa v drugem odstavku 355. člena tako, da zastaranje začne teči po preteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo, v konkretnem primeru to pomeni, da je enoletni zastaralni rok za terjatve v letu 2015 zapadlih računov pričel teči 1. 1. 2016.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja - trajanje ukrepa - preuranjen predlog - zavrženje predloga
Že po naravi stvari izrečenih ukrepov po ZPND je jasno, da je trajanje prepovedi, ki jih je prvo sodišče izreklo nasprotnemu udeležencu, nujno povezano tudi z izpolnitvijo obveznosti nasprotnega udeleženca, da predlagateljici prepusti stanovanje v začasno uporabo (bodisi prostovoljno, bodisi prisilno). Šele tedaj začne teči čas trajanja (izvrševanja) teh ukrepov, izrečenih za obdobje šestih mesecev, ne pa že pred prepustitvijo stanovanja predlagateljici. Dokler se ti ukrepi še niso začeli izvrševati (zaradi nasprotovanja nasprotnega udeleženca sklepu prvega sodišča o prepustitvi stanovanja predlagateljici), žrtev nasilja v družini sploh ne more predlagati podaljšanja trajanja teh izrečenih ukrepov. Predlog predlagateljice je bil zato preuranjen in bi ga prvo sodišče moralo kot takšnega zavreči, ne pa vsebinsko obravnavati.
narok v izvršilnem postopku - prepoved vnaprejšnje dokazne ocene - izpodbijanje resničnosti javne listine - dokaz z zaslišanjem strank - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga brez obrazložitve
Sodišče zavrne predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločitev, in v sklepu navede, zakaj jih je zavrnilo.
Za predlagani dokaz z zaslišanjem dolžnika in njegove sestre ni mogoče reči, da bi bil popolnoma oziroma očitno neprimeren. Stvar neposredne zaznave sodišča prve stopnje je, ali bo zaslišanima verjelo ali ne. Vendar pa mora poprej izvesti predlagani dokaz, da si lahko o tem ustvari mnenje. Obstoj dejstev je mogoče presoditi šele potem, ko je bil dokazni postopek izveden ter dokazi ustrezno vsebinsko presojani, in ne obratno, da bi se vpliv predlaganih dokazov na dejansko stanje lahko presojal še preden so bili ti izvedeni. Zato dokaznega predloga ni dovoljeno zavrniti z vnaprejšnjo dokazno oceno.
OZ člen 131, 131/1, 352, 252/1. ZPP člen 347, 347/2, 347/5.
ugovor zastaranja odškodninske terjatve - pričetek teka zastaralnega roka - dospelost terjatve - navezne okoliščine - nastanek škodnega dogodka - vzrok padca - prometna nesreča - seja pritožbenega senata - obravnava pritožbenega sodišča
Poglavitni namen posebnega pravila, določenega v 352. členu OZ za odškodninske terjatve, ni skrajšati splošni zastaralni rok, ampak določiti posebne okoliščine, ki so relevantne za začetek teka zastaralnega roka. Po splošnih pravilih namreč začne teči zastaranje glede na čas, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Odškodninska terjatev dospe od trenutka nastanka škode, a ta navezna okoliščina za začetek teka zastaralnega roka ni primerna, saj bi oškodovanca pogosto postavila v zelo neugoden položaj, zato 352. člen OZ določa drugačne navezne okoliščine.
Pritožbeno sodišče je po dopolnjenem dokaznem postopku zaključilo, da ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik dokazal, da ga je poškodovalo neznano vozilo. Ker tega ni uspel dokazati, pa je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je (iz drugih razlogov) tožbeni zahtevek zavrnilo.
Trasatovo ime mora biti na menici jasno navedeno, sicer takšna listina ni trasirana menica. Pri lastni menici se izdajatelj zaveže nepogojno, da bo plačal dolžno vsoto denarja, nalog za plačilo pa nadomešča obljuba izdajatelja, da bo plačal določeno vsoto denarja. Lastna menica pomeni izjemo od trasirane menice in to izhaja tudi iz nomotehnične ureditve Zakona o menici, zato mora iz menice jasno in nesporno izhajati, da gre za izjemo, torej za lastno menico in ne za trasirano menico.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - materialni zakonski rok - materialni prekluzivni rok
Vložitev predloga za odložitev izvršitve ni eno izmed dejanj v postopku oz. tekom postopka, temveč vloga, s katero se začne postopek na sodišču zaradi uveljavljanja neke pravice oz. možnosti, storilec pa tudi sam v pritožbi navaja, da materialni roki veljajo za uveljavljanje materialnih pravic in da se z uveljavljanjem te pravice začne postopek na sodišču, procesni roki pa roki za opravljanje določenih procesnih dejanj v postopku.
seznam dolžnikovega premoženja - pravočasnost predloga
Upnikov predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja je bil očitno pravočasen. Upnik ga je podal med izvršilnim postopkom v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZIZ, to je pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe na edino (zadnje) sredstvo izvršbe.
zahteva za sodno varstvo - prekluzija navajanja dejstev - načelo materialne resnice - presoja navedb zahteve za sodno varstvo - navajanje novih dejstev in novih dokazov
Ne glede na določbo drugega odstavka člena 55 ZP-1, ki jo pritožba sicer opravičeno izpostavlja (prekluzija), je tudi v prekrškovnem postopku sodišče vezano na načelo materialne resnice (člen 68 ZP-1), kar pomeni, da mora (razen v primeru storilčevega priznanja) po resnici in popolnoma ugotoviti vsa tista pravno relevantna dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku in mora zato posledično izvesti vse tiste dokaze, ki se v konkretnem primeru izkažejo za materialnopravno relevantne. Zato postopanju prvostopnega sodišča, ko je v skladu z enim temeljnih načel prekrškovnega prava, to je načelom materialne resnice odločilo dopolniti dokazni postopek po pravilih rednega postopka in izvedlo vse relevantne dokaze v smeri, da je ugotovilo, katera je bila v času storitve očitanih prekrškov (prava) odgovorna oseba pravne osebe, ni očitati nepravilnega poslovanja, temveč nasprotno.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - izvajanje dokazov - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - huda demenca - izvedensko mnenje - najbližja oseba - zavrnitev pritožbe - učinek pravnomočnosti sklepa
Odrejeni ukrep zagotavlja najvišjo stopnjo nadzorstva, ki ga je mogoče odrediti osebam zaradi potreb zdravljenja, kadar je to nujno potrebno (53. člen ZDZdr). Ker gre hkrati za največji poseg v človekovo osebnost, pa mora biti odrejen najkrajši možni čas in se le pod zakonsko predpisanimi pogoji lahko podaljšuje (69. člen ZDZdr). Pritožničino prepričanje o nepravilnosti določenega roka za odrejeno zdravljenje je zato zmotno in ga je treba zavrniti.
Ne glede na to, da je bil tožnik v času vložitve zahteve za priznanje pravice do starostne pokojnine vključen v prostovoljno zavarovanje kmetov, to ni ovira za priznanje pravice do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-1. Tožnik je bil vključen v zavarovanje iz razloga, ker mu nadomestilo za primer brezposelnosti ni bilo priznano. Priznano pa mu je bilo šele kasneje, za nazaj. Taka odločitev pa je bila izdana šele v letu 2015. Tožnik tako ni mogel v letu 2014 uspešno uveljavljati priznanje pravice do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-1, saj tedaj še ni bil končan postopek pred sodiščem v zvezi s priznanjem pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
KZ člen 30. KZ-1 člen 160, 160/1, 160/2, 166, 166/1, 166/1-1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1. ZMed člen 2, 2/1, 2/3, 9, 9/1, 18.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - objava v medijih - mediji - odgovorni urednik - sindikalni zastopnik - odgovornost odgovornega urednika - kaskadna odgovornost - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - dejanje po zakonu ni kaznivo - načelo zakonitosti - jezikovna razlaga - naklep - zavestna malomarnost
Stališče sodišča prve stopnje, da kaže položaj zakonite zastopnice sindikata enačiti s položajem odgovornega urednika (za urejanje spletne strani), ki lahko kaskadno odgovarja namesto avtorja prispevka, pomeni nesprejemljivo širjenje cone kriminalnosti, hkrati pa kršitev načela določenosti materialnega kazenskega prava. Izhodiščna jezikovna razlaga 166. člena KZ-1 ne dopušča nobenega argumentacijskega prostora, da bi kot storilci kaznivih dejanj po tej zakonski določbi "smiselno" lahko nastopale tudi osebe, ki niso odgovorni uredniki ali namestniki.
Tožena stranka v pritožbi pravilno navaja, da je bil predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe s strani prvostopenjskega sodišča zavrnjen. V sklepu opr. št. VI Ps 874/2016 z dne 1. 6. 2016 je sodišče v II. točki izreka tudi odločilo, da predlagatelj nosi sam svoje stroške postopka, ker s predlogom ni uspel. Sklep je postal pravnomočen. Tako odločitev prvostopenjskega sodišča, ko je tožeči stranki za predlog za izdajo začasne odredbe priznalo 150 točk ni v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP, ki določa načelo uspeha v pravdi. Razen tega je prvostopenjsko sodišče v tem delu odločilo o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno.
ZUJIK člen 20, 83, 83/1.. ZUJIK-E člen 13.. - člen 9, 9/3, 11, 11/3.
plačilo prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna - samozaposleni v kulturi
ZUJIK v prvem odstavku 83. člena določa, da samozaposleni v kulturi lahko zaprosijo za pridobitev pravice do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje ter za starševsko varstvo in za zaposlovanje od najnižje pokojninske osnove za socialno in zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna, v primerih, ko njihovo delo pomeni izjemen kulturni prispevek v zadnjih treh letih ali ko gre za poklice ali dejavnosti, ki jih je potrebno zaradi kadrovskih potreb v kulturi posebej podpirati (defecitarni poklic), če delo samozaposlenega v zadnjih treh letih pomeni prispevek k razvoju področja, ki ga zajema ta poklic. V drugem in tretjem odstavku navedenega člena pa je določeno, da se pravica podeljuje za tri leta z možnostjo ponovnih podeljevanj in da pravica preneha po samem zakonu naslednji dan, ko samozaposleni v kulturi izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Izjemoma se taki osebi, ko doseže starost najmanj 50 let in zaprosi za pravico do plačila prispevkov, pravica prizna vse do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, vendar le v primeru, če izpolnjuje tudi pogoje iz že citiranega prvega odstavka 83. člena ZUJIK. Tožnikovo delo v zadnjih treh letih ni pomenilo izjemnega kulturnega prispevka za razliko od prejšnjih let, ko je že imel priznano pravico do plačila prispevkov.
Pravna podlaga za ponovno odmero starostne pokojnine je 183. člen ZPIZ-2, kjer je v tretjem odstavku določeno, da odločba iz prvega odstavka tega člena učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti, pa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe. V konkretnem primeru to pomeni, da novo izdana odločba, s katero je priznan višji znesek pokojnine, učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe, saj je bil postopek uveden po uradni dolžnosti.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - zakoniti razlog - sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi
V individualnem delovnem sporu v zvezi z ugotovitvijo nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma je dokazno breme na strani delodajalca, ki mora dokazati, da je delavcu pogodba o zaposlitvi zakonito prenehala. V konkretnem primeru to pomeni, da mora tožena stranka, ki se sklicuje na prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma, sklenjenega s tožnico, dokazati, da je bil sporazum veljavno sklenjen, kar pomeni, da mora dokazati tudi, da je tožnica tak sporazum podpisala. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožnica ni podpisala sporazuma z dne 15. 2. 2016, prenehanje delovnega razmerja tožnice ni zakonito.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Zaradi zmotne materialno pravne presoje, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že zaradi tožniku nedokazane kršitve, ki se nanaša na očitek samovoljne zapustitve delovnega mesta z namenom, da bi se izognil preizkusu alkoholiziranosti, sodišče ni presojalo ostalih očitkov v izredni odpovedi (tj. da je tožnik med delovnim časom s službenim vozilom povzročil prometno nesrečo z materialno škodo in da ob vrnitvi poškodovanega službenega vozila o povzročeni prometni nesreči s povzročeno materialno škodo na službenem vozilu ni obvestil direktorja družbe), zato je ostalo dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovljeno.