CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00005810
OZ člen 131, 147, 147/1. ZVZD-1 člen 5.
povzročitev škode - odgovornost delodajalca - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec tretjim osebam - protipravnost ravnanja - izključitev odgovornosti
Ob dejstvu, da med strankama ni sporno, da je tožnik na lastno željo skočil na dvižno mizo in da mu slednjega ni naročila delavka prve toženke, je utemeljen zaključek sodišča, da toženki ne moreta odgovarjati za škodo, ki mu je nastala.
dokazna ocena - pasivna legitimacija - podjemna pogodba - ustno sklenjena pogodba - dokazovanje - pristop k dolgu - delno plačilo dolga
Podjemna pogodba se lahko sklene tudi ustno. V tem primeru se njena sklenitev dokazuje z drugimi dokazi, tako z listinami, kot tudi z izpovedmi prič in strank. Ker je izpoved zakonitega zastopnika tožeče stranke skladna z listinskimi dokazi, se pritožbeno sodišče strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka dokazala, da je izvedbo del naročila tožena stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00005878
URS člen 22. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. OZ člen 131. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost članov poslovodstva - pravilo poslovne presoje - pravica do izjave v postopku - zavrnitev dokaznih predlogov - procesno trditveno in dokazno breme - materialno trditveno in dokazno breme - prehajanje trditvenega in dokaznega bremena
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani, ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne, ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. Z opustitvijo te dolžnosti je kršena pravica stranke do izjavljanja, saj si stranka s to pravico ne more kaj dosti pomagati, če ostane preslišana. V tem primeru ima pritožnica prav, da je sodišče spregledalo njene trditve in dokazne predloge v zvezi z ugotavljanjem tega, ali je toženec skrbno ravnal, ko je kot (edini) organ upravljanje tožnice potrdil višino sodne poravnave kot primerne.
Toženec je zatrjeval in predložil dokaze v zvezi s tem , da je ravnal skrbno, kar je bilo sprva njegovo procesno breme, potem pa je prešlo na tožnico, da zatrjuje in dokaže nasprotno. Tožnica je zatrjevala, da prizadevanje toženca (ne samo rezultat, torej višina sodne poravnave) ni bilo zadostno, še več, trdila je, da je bilo namerno v škodo družbe. S tem je prešlo tudi dokazno breme nanjo in tožnica je temu sledila ter predlagala izvedbo dokazov za svoje trditve, ki pa jih je sodišče prve stopnje zavrnilo, brez da bi pojasnilo konkretne razloge za takšno (procesno) odločitev. Ugotovitev sodišča, da od toženca ni mogoče pričakovati znanja senata višjega ali celo vrhovnega sodišča je sicer razumna, vendar ni bistvena upoštevaje trditve tožnice. Ta namreč trdi, da je bilo ravnanje oseb (vključno s tožencem), ki so sodelovale pri sklepanju poravnave, v nasprotju z njenimi koristmi in ponuja dokaze za takšne trditve. Sodišče prve stopnje bi se moralo o teh trditvah konkretno izreči in izvesti predlagane dokaze, ki bi jih potrdile ali ovrgle. S tem, ko je presojalo le trditve toženca in predložene pisne dokaze, je preslišalo tožnico in s tem kršilo njeno pravico do izjave.
ZFPPIPP člen 226, 226/4, 226/5, 374, 374/1, 374/1-3, 374/3, 374/6.
osebni stečaj - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - ocena vrednosti premoženja - razdelitev stroškov - ločitveni upniki
Če nastane isti strošek v zvezi z več posebnimi stečajnimi masami, je treba stroške porazdeliti na vsako posamezno posebno stečajno maso. Res je, da take situacije zakon izrecno ne ureja, vendar je iz smisla določbe petega odstavka 226. člena ZFPPIPP mogoče razbrati, da se pri izračunu deleža stroškov upošteva ocenjena vrednost premoženja, ne pa višina priznanih terjatev, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da je za zapolnitev pravne praznine glede porazdelitve stroškov med več ločitvenih upnikov, na katere so bile prenesene posamezne posebne stečajne mase, najprimerneje smiselno uporabiti kriterij ocenjene vrednosti premoženja, to je razmerje med vrednostjo posamezne posebne stečajne mase in vrednostjo vseh posebnih stečajnih mas, v zvezi s katerimi so nastali stroški, ki jih morajo ločitveni upniki plačati v stečajno maso.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje idealnega dela nepremičnine - solastnina - dobra vera - dobra vera priposestvovalca - sklenitev prodajne pogodbe
Tožeča stranka ni dokazala obstoja prodajne pogodbe kot podlage za priposestvovanje v desetletni dobi. Zaradi nedokazane dobre vere za priposestvovanje, je bilo treba tožbeni zahtevek zavrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00005550
ZDen člen 32, 69. ZOR člen 111, 1098. ZUP člen 260, 263, 279.
pravni interes za ugotovitveno tožbo - vmesni ugotovitveni zahtevek - nesklepčna tožba - pogodbena volja strank - nesporazum - poravnava - poravnava v denacionalizacijskem postopku - ovira za vrnitev podržavljenega premoženja - napaka v denacionalizacijskem postopku - upravni postopek
Iz 69. člena ZDen izhaja, da mora na to, da poravnava ni sklenjena v nasprotju s prisilnimi določbami zakona, paziti denacionalizacijski organ. Slednji je zato tisti, ki bi moral paziti na to, da nepremičnina parc. št. 511/2 k. o. X ne bi bila vključena v poravnavo, če drži, da na njej stoji objekt, ki je bil zgrajen po podržavljenju (32. člen ZDen). V kolikor tega ni storil (zaradi pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja ali zaradi spregleda te postopkovne dolžnosti) oziroma je bila morebiti presoja napačna (zmotna uporaba materialnega prava), gre za napako, ki bi jo morala tožnica uveljavljati s pravnimi sredstvi v postopku denacionalizacije.
SPZ člen 33, 33/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
posestno varstvo - motenje posesti - posest - dejanska oblast nad stvarjo - zadnje stanje posesti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost
Vsebina neposredne posesti je predvsem v tem, da posestnik rabi oziroma uživa stvar v skladu z njenim namenom. Uporaba stvari mora biti taka, da ima posestnik od nje določene koristi. Le takšna posest je lahko predmet posestnega varstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005541
KZ-1B člen 93,93/1. KZ-1 člen 55, 55/1. ZKP-UPB8 člen 407, 407/1, 407/1-1.
neprava obnova kazenskega postopka - izrek enotne kazni - časovna uporaba materialnega prava - denarna kazen
Pri izrekanju enotne kazni, tako pri nepravi obnovi kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP, ko se združujejo kazni po pravnomočnih sodbah, kot v primeru, ko se ob izreku sodbe obdolžencu po prvem odstavku 55. člena KZ-1 izreče enotna kazen ob upoštevanju kazni za kaznivo dejanje, ki ga sodišče obravnava, in izrečenih kazni po pravnomočnih sodbah, se uporabi kazenski zakon, ki je veljal v času, ko so nastopili pogoji za izrek enotne kazni, torej z nastopom pravnomočnosti oziroma izreka zadnje sodbe, v obravnavanem primeru sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru X K 5982/2015 z dne 13. 2. 2015.
poenostavljena prisilna poravnava - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
Namen vodenja glavnega stečajnega postopka je v neposrednem nasprotju z namenom vodenja glavnega postopka tako redne kot tudi poenostavljene prisilne poravnave. Ker glavni stečajni postopek in glavni postopek redne ali poenostavljene prisilne poravnave ne moreta teči hkrati, obstaja pravna praznina glede ureditve razmerja med tema dvema postopkoma. Pri zapolnitvi pravne praznine se zato sodišče po ustaljeni sodni praksi opira na pravila ZFPPIPP, ki urejajo razmerje med postopkom redne prisilne poravnave in stečajnim postopkom. Zato lahko, ob upoštevanju predpostavk iz 235 do 238. člena ZFPPIPP, dolžnik opraviči odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka tudi tako, da do poteka dvomesečnega roka vloži predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.
Če bo poenostavljena prisilna poravnava pravnomočno potrjena, bo lahko upnik ob odločanju o predlogu za začetek stečaja z navedbo domnevo izpodbijal in dokazoval, da dolžnik z ukrepi prestrukturiranja, ki so bili predmet poenostavljene prisilne poravnave, ni odpravil insolventnosti.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - odpust - nova dejstva - čas odločanja prvostopenjskega sodišča - meje pravnomočnosti - nov postopek
Pritožba se opira na dejstva, ki jih je pritožnica zaznala po koncu obravnave pred sodiščem prve stopnje, kar skladno s teorijo in enotno sodno prakso ne more biti predmet pritožbenih novot. Pravnomočnost se namreč lahko razteza zgolj na tisti sklop dejstev, ki jih je še bilo mogoče vključiti v procesno gradivo, to pa so dejstva, ki so obstajala v času sojenja. V pritožbi zatrjevana nova dejstva glede simptomov bolezni udeleženca in njegovega obnašanja zato ne morejo vplivati na odločitev pritožbenega sodišča o pritožbi zoper izpodbijani sklep. Predstavljajo pa razlog za uvedbo novega postopka za sprejem udeleženca na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve, ki ga v skladu s 40. členom ZDZdr lahko sproži tudi pritožnica kot izvajalka psihiatričnega zdravljenja.
povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - pravična denarna odškodnina - zamudna sodba
Sodišče prve stopnje je prisodilo pravično denarno odškodnino glede na zatrjevana dejstva v tožbi, saj gre za presojo zamudne sodbe. Citirane odločbe, na katere se pritožba sklicuje, niso primerljive, ker je šlo za hujše škode.
pogodba o štipendiranju - formularna pogodba - razlaga spornih določil pogodbe - nejasna določila pogodbe - odstop od pogodbe - zaposlitev v Republiki Sloveniji - vrnitev štipendije
Zamuda z dokončanjem študija pa (tudi) po presoji pritožbenega sodišča, ne daje podlage za razdrtje pogodbe in utemeljenost tožbenega zahtevka. Stališče pritožnika, da je bila v danem primeru pogodba ob nastopu zamude razdrta po samem zakonu v skladu s prvim odstavkom 104. člena OZ, je zmotno. Iz vsebine pogodbe ne izhaja, da bi bila pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe, prav tako do takšnega zaključka ni mogoče priti upoštevajoč vsebino in namen strank ob sklenitvi pogodbe. Pogodba nikjer ne določa, da se bo pogodba štela za razdrto, če ne bo izpolnjena v določenem času.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00006105
OZ člen 5, 34, 34/2, 35, 82, 82/2, 88, 88/1. ZPP člen 253, 254, 337. ZGD-1 člen 269.
udeležba članov uprave pri dobičku družbe - plačilo za delo članom uprave - načelo vestnosti in poštenja - načelo enake vrednosti dajatev - razlaga pogodb - nagrada za uspešno poslovanje - merila za odmero nagrade - upoštevana merila - določenost in določljivost predmeta pogodbe - pogodbeni pogoj - delna ničnost pogodbe - pritožbene novote
Udeležba pri dobičku je ena od oblik plačil članom uprav za njihovo delo. Ker tožnik, čigar mandat člana uprave je v letu 2011 prenehal že 30. junija, v drugi polovici leta za toženo stranko ni opravil nobenega dela, bi bilo plačilo celotne udeležbe pri dobičku za leto 2011 v nasprotju ne samo z načelom vestnosti in poštenja, ampak tudi z načelom enake vrednosti dajatev.
Besedila točke 5. 3. individualnih pogodb ni mogoče razumeti drugače kot tako, kot se glasi in kot ga je pravilno razumelo tudi sodišče prve stopnje - da tožniku pripade nagrada za uspešnost, če tožena stranka doseže načrtovano raven poslovne uspešnosti v vseh v pogodbi navedenih merilih. Zato uporaba razlagalnega pravila iz drugega odstavka 82. člena OZ, za kar se zavzema pritožnik, ne more priti v poštev. Ker subjektivno dojemanje tožnika glede vsebine določb točke 5. 3. pogodb, pri njihovi razlagi ni pomembno, pritožnik ne more uspeti niti s sklicevanjem na to, kako naj bi besedilo tega člena razumel tožnik kot strokovnjak s področja managementa.
Res je, da pravdni stranki za poslovna merila v pogodbah nista določili kazalnikov, tako kot sta jih določili za finančna merila. A to samo po sebi še ne pomeni, da bi bila dogovorjena poslovna merila zato neupoštevna, za kar se zavzema pritožba. Za veljavnost dogovora namreč zadošča, da je predmet izpolnitvenega ravnanja določljiv (primerjaj drugi odstavek 34. člena OZ). Zato lahko stranki ob sklenitvi pogodbe predmet obveznosti določita tudi tako, da določita le splošne značilnosti posla, ki se ga zaveže opraviti ena od strank, opredelitev podrobnejših značilnosti (posla) pa prepustita drugi stranki.
Celo, če poslovna merila v pogodbah res ne bi bila določljiva, to po prepričanju drugostopenjskega sodišča ne bi moglo pripeljati do tega, za kar se zavzema pritožnik - da bi se mu nagrada za uspešno delo izplačala upoštevajoč le finančna merila. Že iz besedila pogodbenega dogovora med pravdnima strankama v točki 5. 3. individualnih pogodb namreč izhaja, da sta stranki želeli uspešnost poslovanja tožene stranke presojati skozi vseh šest meril - tako skozi poslovna, kot skozi finančna. Izpolnjevanje vseh šestih meril je bilo torej pogodbeni pogoj za tožnikovo pridobitev nagrade za uspešno delo. Čim je tako, pa delna ničnost takšnega dogovora (oziroma upoštevanje le nekaterih meril, kot pravi pritožnik) ne bi mogla priti v poštev, saj sta jo stranki s tem, ko sta upoštevanje vseh šestih meril določili za pogodbeni pogoj, izključili (prvi odstavek 88. člena v zvezi s 35. členom OZ). V takšnem primeru bi bil dogovor o nagradi za uspešno delo kvečjemu v celoti ničen.
ZFPPIPP člen 331, 331/4, 331/4-2, 383, 383/1, 395, 395/2.
prodaja premoženja v stečajnem postopku - osebni stečaj - izpraznitev stanovanjske hiše - nezakoniti sklep - solastni delež - nezavezujoče zbiranje ponudb - prodaja solastne nepremičnine
Predmet prodaje v stečajnem postopku je lahko le premoženje stečajnega dolžnika. Le za to premoženje veljajo posebna pravila o prodaji. Vse dokler solastna stvar ni razdeljena, pa naložitev dolžniku, da izprazni celotno stanovanjsko hišo, ni pravilna.
Ni utemeljen očitek sodišču prve stopnje, da je nekritično sledilo predlogu upravitelja, da je po neuspešni prvi prodaji dolžnikovega solastniškega deleža nepremičnin najprimernejši način prodaje na podlagi neposrednih pogajanj z zainteresiranimi kupci. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upravitelj utemeljil svoj predlog s stališčem, da bo lažje našel kupca, če se bodo nepremične prodajale kot celota. Za tako prodajo, ki jo bo lahko izvedel z ostalimi solastniki, pa je najprimerneje izvesti postopek nezavezujočega zbiranja ponudb.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1. OZ člen 171, 179.
krivdna odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca - nasprotje med razlogi - pomanjkljiva obrazložitev - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odločitev o pravdnih stroških - obseg brezplačne pravne pomoči
Obrazložitev sodišča prve stopnje v zvezi s tožnikovim prispevkom k nastali škodi je sama s seboj v nasprotju. Sodišče po eni strani šteje, da je tožnik grobo kršil pravila, po drugi strani pa mu očita, da ni ravnal s potrebno skrbnostjo, ker ni bil ustrezno usposobljen za varno delo.
KZ-1 člen 20, 74, 75, 240, 240/1, 240/2. ZBan-1 člen 62. ZKP člen 17, 17/2.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - obstoj kaznivega dejanja - pridobitev protipravne premoženjske koristi - prenehanje poroštva - storilec - zastopanje družbe - uprava - pooblastilo za zastopanje
Zmotno je stališče zagovornika obtoženega A. A., da je sodišče prve stopnje dejstvo prenehanja poroštva C. A. in družbe D. Ltd. napačno opredelilo kot nastanek protipravne premoženjske koristi slednjima ter posledično opisano ravnanje napačno kvalificiralo kot kaznivo dejanje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena KZ-1, saj naj bi šlo kvečjemu za kaznivo dejanje po tretjem odstavku istega člena (pridobitev nepremoženjske koristi drugemu). Res je bistvo kazenskopravnih očitkov obtožencu v obravnavani zadevi, da je z odobritvijo kredita št. 003/12, ki je bil deloma namenjen za poplačilo kredita št. 001/09, dosegel, da je prišlo do prenehanja solidarnega poroštva C. A. in družbe D. Ltd. in da zgolj prenehanje poroštva samo po sebi ne more predstavljati neposrednega povečanja premoženja tretjih oseb, prav tako pa zgolj "prenehanja poroštva" ni mogoče odvzeti kot premoženjske koristi v skladu s 74. in 75. členom KZ-1, a se zagovornik ob tem sklicuje le na en del izreka sodbe, spregleda pa bistveni preostanek, iz katerega jasno izhaja, da oprostitev poroštva v tej kazenski zadevi tudi že pomeni pridobitev protipravne premoženjske koristi drugemu (C. A. in družbi D. Ltd.), saj je bilo obema obtožencema znano, da E. E. ob zapadlosti kredita po citirani pogodbi in vseh aneksih ni imel sredstev za poplačilo svojih do tedaj obstoječih kreditnih obveznosti in bi bilo zaradi tega potrebno zahtevati poplačilo od solidarnih porokov, pri čemer tudi sam kredit po kreditni pogodbi 003/12 tudi sicer ni bil primerno in v zadostni meri zavarovan.
Tudi po prepričanju sodišča druge stopnje ni nikakršnega dvoma, da je G. G. kot predsednik uprave F. d.d. za obdobje od 27. 9. 2012 do 5. 10. 2012 svetovalca predsednika uprave, obtoženega A. A. pooblastil, da v njegovem imenu sodeluje in glasuje pri odobravanju kreditov in drugih predlogov uprave, za katere je po internih aktih pristojna uprava ter da F. d.d. zastopa v pravnem prometu.
Kazenskopravna zakonodaja ne pozna ovir za kazensko odgovornost dejanskega poslovodje kot storilca gospodarskih kaznivih dejanj.
predhodno vprašanje - prekinitev postopka - načelo hitrosti in ekonomičnosti
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sicer načelo hitrosti v postopku pomembno, vendar pa ne na račun zakonitosti in pravilnosti sodnega varstva. Poleg tega je sodišče prve stopnje navedlo tudi, da bi se z reševanjem predhodnega vprašanja v tem postopku podvojilo izvajanje dokazov in bi se s tem podražil postopek. Tako postopanje ne bi bilo ekonomično. Prav tako je z vidika pravne varnosti boljše, da se vprašanje lastninske pravice rešuje na enem mestu in v zato predvidenem sodnem postopku.
razdelitev posebne razdelitvene mase - načelo enakega obravnavanja upnikov - nadomestilo upravitelja - nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev - razdelitvena masa - limitiranje višine nadomestila - sklep o razdelitvi - načrt prve razdelitve - terjatve, ki se poplačujejo iz razdelitvene mase
Stroški izvedbe prodaje premoženja, ki spada v posebno stečajno maso, in stroški v zvezi z njegovim upravljanjem, v kolikor se nanašajo zgolj na določeno posamezno posebno stečajno maso, bremenijo zgolj to posebno stečajno maso in jih ni mogoče (niti v sorazmernem delu) naložiti v breme drugih posebnih stečajnih mas.
V nasprotju z načelom enakega obravnavanja upnikov je upnikovo stališče, da obravnavana posebna stečajna masa ne sme biti obremenjena z zadržanimi sredstvi za nadomestilo upraviteljici, saj bi to vodilo k izplačilu nadomestila upraviteljici zgolj iz posebnih razdelitvenih mas, ki so bile predmet prvih razdelitev.
vzpostavitev etažne lastnine - predlog za vzpostavitev etažne lastnine - namen ZVEtL - veriga pravnih poslov, ki izkazujejo prenos - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - sporno dejansko stanje - dokazna pravila - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - dokazni standard verjetnosti
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se s priposestvovanjem ne more nadomestiti celotne verige pravnih naslovov. 20. člen ZVEtL-1 (prej 6. člen ZVEtL) namreč pridobitelja posameznega dela ne odvezuje obveznosti, da predloži pravni naslov, temveč mu le ni treba izkazati nepretrganega pravnega nasledstva. Zadnji pridobitelj lahko, če ne more izpolniti navedenega dokaznega bremena, namesto tega na način, urejen v 20. členu ZVEtL-1, z verjetnostjo izkaže izpolnjevanje pogojev za priposestvovanje posameznega dela stavbe (po splošnih predpisih).
Ker posestno varstvo izhaja iz gole posesti, kot dejanske oblasti nad stvarjo v času pred motilnim dejanjem, je tožeča stranka z odstranitvijo oglasnih panojev prenehala uporabljati nepremičnino za oglaševanje. Posledično je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka neposredno pred motilnim dejanjem ni bila v posesti oglaševalskega mesta v smislu 24. člena SPZ in nikoli ni bila posestnica tistega dela, kjer stoji oglaševalni pano prvotožene stranke, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja z odstranitvijo panoja, ki stoji na drugem mestu kot so stali panoji tožeče stranke, pravilno in zakonito zavrnilo.
V posestni pravdi se pravica do posesti ne upošteva, zato za odločitev v tej zadevi ni relevantno, ali ima tožeča stranka veljavno najemno pogodbo z drugotoženo stranko za oglaševalsko mesto, ki je predmet te pravde.