potni stroški - povračilo potnih stroškov - povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi
Potni stroški priče so bili pravilno na podlagi tretjega odstavka 242. člena ZPP naloženi v plačilo toženki, saj predujem zanje ni bil založen. Prav ima sicer toženka, da bi moral po načelu uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP) ta strošek v končni fazi kriti tožnik, ki je v pravdi propadel. A on teh stroškov ni zavezan povrniti priči neposredno (saj stroške priče neposredno krije stranka, ki predlaga njeno zaslišanje), temveč je ta strošek dolžan povrniti toženki.
sodba presenečenja - materialno procesno vodstvo - naročilo (mandatna pogodba) - pogodba o zaposlitvi - obligacija prizadevanja - podjemna pogodba
Ne drži pritožbena graja, da gre v predmetni zadevi za sodbo presenečenja in da bi bilo sodišče prve stopnje dolžno izvajati materialno procesno vodstvo, v okviru katerega bi tožnika opozorilo, da šteje sporno pogodbo za mandatno pogodbo, ne pa za pogodbo o zaposlitvi. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da o sodbi presenečenja ne govorimo v primerih, ko sodišče odločitev oprlo na pravno podlago, ki bi jo stranka ob zadostni procesni skrbnosti lahko predvidela. Tak primer je bil tudi v predmetni zadevi. Pritrditi je toženkinim navedbam v odgovoru na pritožbo, da je sodišče prve stopnje na pripravljalnem naroku v pridruženi zadevi II P 551/2021 zavzelo stališče, da se kot relevantno pravno podlago za odločitev o tožbenem zahtevku uporabijo določbe OZ o pogodbenih razmerjih, OZ pa ne ureja delovnopravnih razmerij, zaradi česar bi lahko tožnik ob zadostni procesni skrbnosti predvidel, da sodišče prve stopnje sporne pogodbe ne bo štelo za pogodbo o zaposlitvi.
povrnitev pravdnih stroškov - odločanje o stroških postopka - odločitev o stroških postopka v sodbi - odločitev po temelju - vsebina obrazložitve sodbe - poseben sklep o višini stroškov - načelo uspeha v postopku - načelo potrebnosti - kriterij potrebnosti stroškov - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - potni stroški odvetnika - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - pravica do svobodne izbire odvetnika - zastopanje po pooblaščencu odvetniku - nagrada za delo odvetnika
Sodna praksa priznava tudi stroške, ki nastanejo z izbiro odvetnika iz drugega kraja, razen če sodišče ugotovi, da je bila izbira nerazumna ali da gre za zlorabo.
dopolnjen seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev - odprava napak - nedovoljen ugovor - ugovorni razlog - postopek preizkusa terjatev - meje preizkusa - prerekanje - postopek s tožbo - napotitev na pravdo
Proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev lahko vloži ugovor (1) upnik, ki je pravočasno vložil ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, če upravitelj njegovega ugovora ni upošteval v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev po tretjem odstavku 62. člena ZFPPIPP in (2) upnik, ki je pravočasno vložil ugovor o prerekanju terjatve, če seznam ne vsebuje njegovega ugovora ali če so podatki o tem ugovoru nepravilni (66. člen ZFPPIPP).
Namen ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev je saniranje morebitnih napak glede upoštevanja ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ali ugovora o prerekanju terjatev, ni pa mogoče z ugovorom izpodbijati razlogov, zaradi katerih je upravitelj prerekal terjatev in ločitveno pravico. Ravno to pa poskuša pritožnik.
Postopek preizkusa terjatev in ločitvenih ter izločitvenih pravic ni namenjen preizkusu sodišča o utemeljenosti ali neutemeljenosti upraviteljeve izjave o prijavljenih terjatvah, ločitvenih in izločitvenih pravicah, torej o utemeljenosti priznanja ali prerekanja le-teh. V primeru njihovega prerekanja je treba vprašanja, ki jih s pritožbo načenja pritožnik, rešiti v posebnem postopku s tožbo, v stečajnem postopku pa je stvar odločitve sodišča le presoja, koga bo napotilo na pravdo.
kaznivo dejanje zatajitve - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - protipravna prilastitev tuje premične stvari - prilastitveni namen
Bistvo kazenskopravnega očitka ni zgolj zatrjevanje okoliščine, da obdolženka vozila Opel Astra, last oškodovane družbe, kljub več pozivom C. C. ni vrnila, temveč tudi okoliščine, da si je vozilo protipravno prilastila ob koncu pogodbenega razmerja, tj. od dne 30. 3. 2018 dalje, in ga imela v posesti vse do prisilnega odvzema s strani policistov dne 13. 6. 2018, kar po presoji sodišča druge stopnje na ravni opisa zadošča za konkretizacijo navzven spoznavnega, objektivnega vidika prilastitve.
najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za nedoločen čas - prenehanje najemnega razmerja - odstop od najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe - ustna odpoved - odpovedni rok - sporazumno prenehanje najemne pogodbe
Med strankama je obstajala korespondenca o tem, da tožena stranka ne želi več nadaljevati najemnega razmerja. Ob upoštevanju konkretnih ugotovljenih okoliščin in ravnanj pravdnih strank, je po zaključku višjega sodišča tožena stranka utemeljeno štela, da je šlo za sporazumno prenehanje najemnega razmerja v skladu s pogodbo.
začasna odredba - stiki med očetom in otrokom - visoka ogroženost otroka - izjemen primer - restriktiven pristop
Po ustaljeni sodni praksi je k izdaji začasnih odredb v družinskih zadevah treba pristopiti restriktivno ter z začasnimi odredbami urediti le izjemen položaj, v katerem je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe.
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 264, 337, 337/1, 337/2, 341, 341/7-1, 341/7-2, 371, 371/11-1. OZ člen 3, 419.
soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - ločitveni upnik - plačilo kupnine - način plačila - pobotanje medsebojnih terjatev - pravno nasledstvo - veriga pogodb - pravočasnost prijave terjatve - prenos terjatve na novega upnika - obvestitev upravitelja - obvestitev dolžnika - vrstni red - poplačilo ločitvenega upnika - pravnomočnost sklepa o razdelitvi - pooblastitev
Obvestilo o prenosu terjatve mora biti naznanjeno upravitelju in njemu je potrebno dokazati prenos terjatve. Upravitelj je namreč tisti, ki je pristojen in upravičen, da presodi, ali prenos terjatve šteje za veljavno dokazanega ali ne, zato je zmotno pritožbeno vztrajanje, da bi moral biti odstop terjatve izkazan sodišču in da bi sodišče moralo razpolagati z verigo pogodb v smislu pogojevanja veljavnosti priznanega odstopa.
Način plačila kupnine s pobotom nasprotne terjatve ločitvenega upnika je pravno dopusten in sprejet v pravni teoriji in sodni praksi, čeprav zakonsko ni izrecno urejen.
Dolžnost plačila upnikom plačati zneske terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase, če sta bili terjatev in ločitvena pravica priznani, nastane šele po pravnomočnosti sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase (enajsti odstavek 371. člena ZFPPIPP), saj je šele takrat dokončno jasno, kolikšen del razdelitvene mase (po odbitju stroškov) ločitvenemu upniku sploh pripada in šele tedaj je višina terjatve ločitvenega upnika za poplačilo iz posebne razdelitve mase dokončno znana. Zato je tudi pobot z nasprotno terjatvijo stečajnega dolžnika do upnika, ki je hkrati tudi kupec premoženja (na katerem ima pravico do ločenega poplačila) in zavezanec za plačilo kupnine, mogoč šele takrat.
Za ugotovitev obstoja begosumnosti ni potrebno, da bi bilo izkazano, da je obdolženec kdaj skušal pobegniti ali da ni pripravljen sodelovati s pravosodnimi organi.
vročitev odločbe pooblaščencu - pritožba, ki jo vloži stranka sama - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne
Sodba je bila vročena toženkini pooblaščenki 10. 10. 2022. Zadnji dan 30-dnevnega roka za pritožbo zoper sodbo (prvi odstavek 333. člena ZPP) je bil 9. 11. 2022. Toženkina pritožba zoper sodbo je bila vložena priporočeno po pošti 11. 11. 2022, po poteku pritožbenega roka.
upravljanje večstanovanjske stavbe - delitev stroškov upravljanja - rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - stroški vzdrževanja - investicijski stroški - neupravičena pridobitev - izdatek za drugega - zmotna uporaba materialnega prava
Rezervni sklad ima pravno naravo skupnega namenskega premoženja. Na ta način se zbirajo finančna sredstva za bodoče izdatke v zvezi s stavbo v etažni lastnini, med drugim za stroške z vzdrževanjem skupnih delov.
Ker so bila poravnavi vtoževanega zneska namenjena sredstva rezervnega sklada in ker so ta sredstva zadoščala za celotno poplačilo opravljenih vzdrževalnih del, bi morala upravnica te stroške v celoti pokriti iz rezervnega sklada.
nagrada izvedencu za opravljeno delo - sklep o odmeri nagrade izvedencu - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Pritožbene navedbe, s katerimi pritožba nasprotuje uporabljenemu načinu oz. metodi ugotovljanja višine nadomestila, pomenijo vsebinsko nestrinjanje z izvedenskim mnenjem. To pa ni pravno upošteven pritožbeni razlog zoper sklep o odmeri nagrade.
ponarejanje listin - zavrženje obtožnega predloga - utemeljen sum - oškodovanec kot tožilec - status oškodovanca - izločitev sodnika
Sodnik ne sme odločati o obtožbi le, če je v isti zadevi opravljal preiskovalna dejanja, kar ne zajema situacije, ko je predlagatelja zgolj obvestil, da preiskovalna dejanja ne bodo opravljena.
Zakoniti zastopnik mladoletnega oškodovanca kot tožilca ni stranka postopka, ampak procesni udeleženec, ki opravlja procesna dejanja v interesu zastopanega.
ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/5. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 151, 151/1, 158, 158/1, 163, 163/7.
neplačilo sodne takse - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov - terjatev na plačilo stroškov postopka - prijava terjatev - posledica neprijave terjatve - prijava terjatve iz naslova pravdnih stroškov
Terjatev iz naslova povračila stroškov postopka, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka, bi tožena stranka morala prijaviti v stečajnem postopku nad tožečo stranko v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka.
To pomeni, da sodišče v teh postopkih ne ugotavlja ponovno, na strani katerega od staršev so boljše možnosti za vzgojo in varstvo otroka, prav tako se ponovno ne ugotavlja, ali so te na obeh straneh primerne, pač pa mora odgovoriti na vprašanje, ali so se bistveno spremenile pravno relevantne okoliščine, na katerih sloni prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otrok.
Pritožbeno sodišče z zaključki sodišča prve stopnje soglaša in še dodaja, da na podlagi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ni mogoče govoriti, da bi se od sklenitve sodne poravnave 16. 10. 2019 okoliščine bistveno spremenile, zato pogoji za spremembo varstva in vzgoje mld. otrok niso izpolnjeni. Ob tem velja poudariti, da predstavlja odnos med bivšima partnerjema dinamičen proces z obdobji, ko sta odnos in komunikacija med bivšima partnerjema boljša, in z obdobji, ko sta slabša, sodišče pa odloča glede na okoliščine ob koncu glavne obravnave. Le-te pa so bile v predmetni zadevi takšne, da so kazale na to, da sta udeleženca zmožna medsebojnega sodelovanja in dogovarjanja, kar sta navsezadnje potrdila tudi s tem, da sta se na zadnjem naroku za glavno obravnavo dogovorila glede obsega stikov, pa tudi tekom predmetnega postopka sta se z začasno sodno poravnavo z dne 16. 5. 2022 uspela dogovoriti glede obsega stikov.
razveza pogodbe - učinkovanje ex tunc in ex nunc - plačilo v rezervni sklad - neupravičena obogatitev - pogodba o ustanovitvi služnosti stanovanja
Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da tudi sicer pri trajajočih obveznostih, ki so nekaj časa trajale in sta jih stranki izpolnjevali, posledice razveze učinkujejo le za naprej (ex nunc), ne pa za nazaj (ex tunc). V predmetni zadevi je do razveze pogodbe prišlo potem, ko se je že 7 let izvrševala. To pomeni, da je pravna podlaga za tožnikova vplačila v rezervni sklad ves čas obstajala. Tožnikova vplačila v rezervni sklad torej niso bila izvršena brez podlage niti ni podlaga za ta vplačila kasneje odpadla, zato do neupravičene obogatitve toženca ni prišlo.
ZPP člen 110, 110/2, 110/3, 153, 153/3, 287, 287/3, 287/4, 298, 298/3, 298/4. OZ člen 642.
opustitev izvedbe dokaza z izvedencem - stroški izvedenca - strokovna institucija kot izvedenec - postopek z izvedencem - ponudba - manjkajoči predujem - konkludentno soglasje - plačilo predujma
Ne drži, da je bila tožnica predujem primorana plačati, ker v nasprotnem primeru sodišče ne bi izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem. Če bi tožnica dejansko nasprotovala odločitvi sodišča, da se opravo izvedenskega dela zaupa strokovni instituciji in da založi dodatni (manjkajoči) predujem, bi se temu lahko uprla tako, da bi izrecno zahtevala postavitev izvedenca gradbene stroke s seznama sodnih izvedencev ter manjkajočega predujma za postavitev strokovne institucije ne bi založila. Lahko bi tudi zaprosila za podaljšanje roka za plačilo manjkajočega predujma, dokler sodišče ne bi odločilo o njeni vlogi z dne 17. 8. 2023 (primerjaj drugi in tretji odstavek 110. člena ZPP).
V konkretnem primeru je malo verjetno, da bi tožničino neplačilo predujma imelo za posledico njen avtomatičen neuspeh v pravdi.
individualni delovni spor - sosporništvo - nepristojnost
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se, upoštevaje trditveno podlago v tožbi, vsebina spora nanaša na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja med tožnikom kot delavcem in drugotoženko kot delodajalcem (med spore o odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem namreč sodi tudi odškodninski spor zaradi poškodbe na delu). Za reševanje tovrstnega individualnega delovnega spora je pristojno Delovno sodišče (točka b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1). Pristojnost Delovnega sodišča je skladno z drugim odstavkom 5. člena ZDSS-1 podana tudi za prvotoženko, ki je zavarovalnica, in zoper katero tožnik v tožbi kot (res navadnega) sospornika zahteva pravno varstvo. Citirani člen namreč ureja atrakcijo pristojnosti v individualnem delovnem sporu, v katerem kot toženki nastopata delodajalec in zavarovalnica.
URS člen 35. ZFPPIPP člen 395, 395/2, 395/3, 395/4. ZFPPIPP-H člen 137, 137/2. ZIZ člen 71, 71/2, 221.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - nepremičnina, ki je dom dolžnika - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - rok za izpraznitev - novela ZFPPIPP-H - način izvršbe - odlog izvršbe - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic
Z zadnjo novelo ZFPPIPP (ZFPPIPP-H) je bil, prav z namenom varstva dolžnikove pravice do doma, spremenjen četrti odstavek 395. člena ZFPPIPP, ki je določal, da izvršilna dejanja iz 221. člena ZIZ (po katerem se izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku) na podlagi pravnomočnega sklepa iz tretjega odstavka 395. člena ZFPPIPP namesto izvršitelja opravi upravitelj, in sicer tako, da mora sedaj po četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP upravitelj v imenu stečajne mase predlagati prisilno izvršitev pravnomočnega sklepa iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP.
S spremembo četrtega odstavka 395. člena ZFPPIPP je predlagatelj zagotovil, da se tudi v primeru, ko se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, ki je dolžnikov dom, ob njeni izpraznitvi ob upoštevanju vseh okoliščin primera (v izvršilnem postopku) doseže pravično ravnovesje med interesi upnika in dolžnika.