ponarejanje listin - zavrženje obtožnega predloga - utemeljen sum - oškodovanec kot tožilec - status oškodovanca - izločitev sodnika
Sodnik ne sme odločati o obtožbi le, če je v isti zadevi opravljal preiskovalna dejanja, kar ne zajema situacije, ko je predlagatelja zgolj obvestil, da preiskovalna dejanja ne bodo opravljena.
Zakoniti zastopnik mladoletnega oškodovanca kot tožilca ni stranka postopka, ampak procesni udeleženec, ki opravlja procesna dejanja v interesu zastopanega.
ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/5. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 151, 151/1, 158, 158/1, 163, 163/7.
neplačilo sodne takse - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov - terjatev na plačilo stroškov postopka - prijava terjatev - posledica neprijave terjatve - prijava terjatve iz naslova pravdnih stroškov
Terjatev iz naslova povračila stroškov postopka, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka, bi tožena stranka morala prijaviti v stečajnem postopku nad tožečo stranko v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka.
ZZZiv člen 5, 5-4, 11, 11/3, 46a, 46a/1, 46a/1-18, 46a/4. ZJRM-1 člen 2, 2-2. SPZ člen 105, 105/3. SZ-1 člen 3, 3/4, 5, 5/1.
dejanje ni prekršek - fizično varstvo psa - javni kraj - skupni prostor v večstanovanjski stavbi - hodnik - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu
Fizična oseba odgovarja za prekršek, če kot skrbnik ne zagotovi fizičnega varstva psa tako, da je pes na povodcu, kadar se nahaja na javnem kraju, ki ga predstavlja vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur, razen površin, na katerih ni oziroma ni pričakovati večjega števila ljudi. Hodnik, ki omogoča dostop do stanovanj in dvigala, predstavlja skupni del zgradbe, namenjen (le) skupni rabi etažnih lastnikov in tako ne gre za prostor, ki bi bil dostopen vsakomur. Je v solasti in izključni rabi etažnih lastnikov in njihovih povabljencev. Da bi šlo v konkretnem primeru kljub temu, da iz opisa izhaja, da gre za hodnik stanovanjskega bloka, za tak hodnik, ki bi bil dostopen vsakomur (npr. ker dostop vanj ne bi bil preprečen z vrati), pa iz opisa dejanskega stanja ne izhaja.
ZFPPIPP člen 299, 299/1, 299a, 299a/1-3, 299a/4, 330, 330/3.
stečajni postopek - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - dodatni sklep o prodaji - začetek prodaje - ovira za prodajo na prisilni dražbi - izločitvena pravica - zamuda roka za prijavo izločitvene pravice - načelo koncentracije postopka - zaznamba
Zamuda roka za prijavo izločitvene pravice ne povzroči prenehanja izločitvene pravice. Vendar pa z zamudo tega roka preneha ovira za prodajo nepremičnin, ki so predmet izločitvene pravice.
Prijava izločitvene pravice je pravočasna le, če je vložena v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 299. člen ZFPPIPP). Četudi je upnik vložil tožbo zaradi uveljavitve prerekane izločitvene pravice, ta tožba ne preprečuje prodaje premoženja v smislu tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP, če izločitvena pravica ni bila pravočasno prijavljena. Vložena tožba na uveljavitev prerekane izločitvene pravice je ovira za prodajo premoženja samo, če je bila izločitvena pravica pravočasno prijavljena. V nasprotnem primeru bi to pomenilo (lahko tudi namerno) oviranje izvedbe stečajnega postopka.
postopek osebnega stečaja - načrt poteka stečajnega postopka - sprememba načrta - dedovanje
Stečajna dolžnica je tekom tega stečajnega postopka pridobila (so)lastninsko pravico nad nepremičninami, ki so predmet dedovanja. Nadaljnji potek stečajnega postopka je odvisen od poteka in rezultata zapuščinskega postopka.
razveza pogodbe - učinkovanje ex tunc in ex nunc - plačilo v rezervni sklad - neupravičena obogatitev - pogodba o ustanovitvi služnosti stanovanja
Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da tudi sicer pri trajajočih obveznostih, ki so nekaj časa trajale in sta jih stranki izpolnjevali, posledice razveze učinkujejo le za naprej (ex nunc), ne pa za nazaj (ex tunc). V predmetni zadevi je do razveze pogodbe prišlo potem, ko se je že 7 let izvrševala. To pomeni, da je pravna podlaga za tožnikova vplačila v rezervni sklad ves čas obstajala. Tožnikova vplačila v rezervni sklad torej niso bila izvršena brez podlage niti ni podlaga za ta vplačila kasneje odpadla, zato do neupravičene obogatitve toženca ni prišlo.
ZPP člen 110, 110/2, 110/3, 153, 153/3, 287, 287/3, 287/4, 298, 298/3, 298/4. OZ člen 642.
opustitev izvedbe dokaza z izvedencem - stroški izvedenca - strokovna institucija kot izvedenec - postopek z izvedencem - ponudba - manjkajoči predujem - konkludentno soglasje - plačilo predujma
Ne drži, da je bila tožnica predujem primorana plačati, ker v nasprotnem primeru sodišče ne bi izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem. Če bi tožnica dejansko nasprotovala odločitvi sodišča, da se opravo izvedenskega dela zaupa strokovni instituciji in da založi dodatni (manjkajoči) predujem, bi se temu lahko uprla tako, da bi izrecno zahtevala postavitev izvedenca gradbene stroke s seznama sodnih izvedencev ter manjkajočega predujma za postavitev strokovne institucije ne bi založila. Lahko bi tudi zaprosila za podaljšanje roka za plačilo manjkajočega predujma, dokler sodišče ne bi odločilo o njeni vlogi z dne 17. 8. 2023 (primerjaj drugi in tretji odstavek 110. člena ZPP).
V konkretnem primeru je malo verjetno, da bi tožničino neplačilo predujma imelo za posledico njen avtomatičen neuspeh v pravdi.
Odločitev o odvzemu stikov nasprotnega udeleženca z mld. hčerkama je sprejelo na podlagi določbe 173. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Utemeljilo je, da bi bila v primeru, da sodišče očetu stikov ne bi odvzelo, korist mld. hčerk ogrožena.
individualni delovni spor - sosporništvo - nepristojnost
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se, upoštevaje trditveno podlago v tožbi, vsebina spora nanaša na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja med tožnikom kot delavcem in drugotoženko kot delodajalcem (med spore o odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem namreč sodi tudi odškodninski spor zaradi poškodbe na delu). Za reševanje tovrstnega individualnega delovnega spora je pristojno Delovno sodišče (točka b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1). Pristojnost Delovnega sodišča je skladno z drugim odstavkom 5. člena ZDSS-1 podana tudi za prvotoženko, ki je zavarovalnica, in zoper katero tožnik v tožbi kot (res navadnega) sospornika zahteva pravno varstvo. Citirani člen namreč ureja atrakcijo pristojnosti v individualnem delovnem sporu, v katerem kot toženki nastopata delodajalec in zavarovalnica.
URS člen 35. ZFPPIPP člen 395, 395/2, 395/3, 395/4. ZFPPIPP-H člen 137, 137/2. ZIZ člen 71, 71/2, 221.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - nepremičnina, ki je dom dolžnika - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - rok za izpraznitev - novela ZFPPIPP-H - način izvršbe - odlog izvršbe - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic
Z zadnjo novelo ZFPPIPP (ZFPPIPP-H) je bil, prav z namenom varstva dolžnikove pravice do doma, spremenjen četrti odstavek 395. člena ZFPPIPP, ki je določal, da izvršilna dejanja iz 221. člena ZIZ (po katerem se izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku) na podlagi pravnomočnega sklepa iz tretjega odstavka 395. člena ZFPPIPP namesto izvršitelja opravi upravitelj, in sicer tako, da mora sedaj po četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP upravitelj v imenu stečajne mase predlagati prisilno izvršitev pravnomočnega sklepa iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP.
S spremembo četrtega odstavka 395. člena ZFPPIPP je predlagatelj zagotovil, da se tudi v primeru, ko se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, ki je dolžnikov dom, ob njeni izpraznitvi ob upoštevanju vseh okoliščin primera (v izvršilnem postopku) doseže pravično ravnovesje med interesi upnika in dolžnika.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - uvedba postopka po uradni dolžnosti - okoliščine konkretnega primera - dokazovanje s stopnjo verjetnosti - duševno stanje - zmožnost razsojanja
V postopku po uradni dolžnosti sodišče ne odloča o utemeljenosti predloga, marveč le presoja okoliščine, s katerimi je bilo seznanjeno. Če iz njih verjetno izhaja utemeljen razlog za postavitev osebe pod skrbništvo, po uradni dolžnosti uvede postopek, v katerem se bodo ugotavljale okoliščine iz prvega odstavka 262. člena DZ. Pri presoji verjetnosti utemeljenega razloga za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo sodišče ne izhaja le iz vsebine pobude za uvedbo postopka po uradni dolžnosti, ampak presoja vse informacije in dokazno gradivo, ki ga ima na voljo. Na podlagi informacij, ki jih pridobi, ugotavlja obstoj razlogov za uvedbo postopka postavitve osebe pod skrbništvo.
To pomeni, da sodišče v teh postopkih ne ugotavlja ponovno, na strani katerega od staršev so boljše možnosti za vzgojo in varstvo otroka, prav tako se ponovno ne ugotavlja, ali so te na obeh straneh primerne, pač pa mora odgovoriti na vprašanje, ali so se bistveno spremenile pravno relevantne okoliščine, na katerih sloni prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otrok.
Pritožbeno sodišče z zaključki sodišča prve stopnje soglaša in še dodaja, da na podlagi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ni mogoče govoriti, da bi se od sklenitve sodne poravnave 16. 10. 2019 okoliščine bistveno spremenile, zato pogoji za spremembo varstva in vzgoje mld. otrok niso izpolnjeni. Ob tem velja poudariti, da predstavlja odnos med bivšima partnerjema dinamičen proces z obdobji, ko sta odnos in komunikacija med bivšima partnerjema boljša, in z obdobji, ko sta slabša, sodišče pa odloča glede na okoliščine ob koncu glavne obravnave. Le-te pa so bile v predmetni zadevi takšne, da so kazale na to, da sta udeleženca zmožna medsebojnega sodelovanja in dogovarjanja, kar sta navsezadnje potrdila tudi s tem, da sta se na zadnjem naroku za glavno obravnavo dogovorila glede obsega stikov, pa tudi tekom predmetnega postopka sta se z začasno sodno poravnavo z dne 16. 5. 2022 uspela dogovoriti glede obsega stikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00076997
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/2-1, 400, 400/1, 400/2, 407, 407/4. KZ-1 člen 82. ZSKZDČEU-1 člen 225, 235. ZIKS-1 člen 250a. ZPP člen 108. Pravilnik o kazenskih evidencah (2018) člen 6, 6/1-11, 6/2.
postopek osebnega stečaja - postopek za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - absolutna ovira - kazniva dejanja storjena v tujini - podatki iz kazenske evidence - prodaja ukradene stvari - kazniva dejanja proti premoženju ali gospodarstvu - trditveno in dokazno breme - izbris obsodbe iz kazenske evidence - kazenska evidenca - potek časa - Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS) - zavrženje predloga - pravne posledice nedopolnitve - načelo zaupanja
Ker sta obsodbi vpisani v kazensko evidenco in še nista izbrisani, je na dolžniku trditveno in dokazno breme, da izkaže, da kljub temu ni ovir za odpust obveznosti. Stečajno sodišče namreč po uradni dolžnosti pridobi zgolj podatke za stečajnega dolžnika iz kazenske evidence (prvi odstavek 400. člena ZFPPIPP). Glede na podatke iz kazenske evidence pa nato sodišče presoja le potek časa za izbris obsodbe iz kazenske evidence po 82. členu KZ-1 (prvi odstavek 400. člena ZFPPIPP in smiselna uporaba splošnega pravila o uporabi prava za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti po 479. členu ZFPPIPP). Stečajni dolžnik pa lahko izkaže, da ni ovir za odpust obveznosti, ker se bodo do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za izbris obsodbe po tujem pravu.
Po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena Pravilnika o kazenskih evidencah se sicer v kazenske evidence vpisuje tudi podatke o izvršeni kazni ali vzgojnem ukrepu. Vendar za državljane Republike Slovenije in pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so jim kazenske sankcije izrekla tuja sodišča, ministrstvo v kazenske evidence vpisuje razpoložljive podatke (drugi odstavek 6. člena Pravilnika o kazenskih evidencah). Podatek o izvršeni kazni v konkretnem primeru ni vpisan v kazensko evidenco dolžnika, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno pozvalo dolžnika na predložitev dokazil glede sodbe in izvršitve kazni. Stečajno sodišče namreč po uradni dolžnosti pridobi zgolj podatke za stečajnega dolžnika iz kazenske evidence.
Po 11. členu Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ podatek o izvršitvi kazni ni predmet posredovanja informacij v okviru sistema ECRIS.
Ob upoštevanju načela zaupanja, ki velja med državami članicami Evropske Unije, tudi ob upoštevanju določbe 3. točke 5. člena Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ, ki določa obveznost države državljanstva, da posreduje zgolj posodobljene informacije, je potrebno zaupati, da so v kazenski evidenci navedene zgolj obsodbe, ki še niso bile izbrisane. O izbrisu obsodbe odloča država, v kateri je bila kazenska sankcija izrečena.
ZFPPIPP člen 382, 382/1, 384, 389, 389/3. ZIZ člen 102. ZSVarPre člen 26.
postopek osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - enakomerno poplačilo upnikov - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ovire za odpust obveznosti - stečajna masa - posebna pravila o stečajni masi - plača in drugi prejemki - prejemki izvzeti iz stečajne mase - pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja - pomanjkanje pravnega interesa
Postopek osebnega stečaja se lahko vodi tudi brez odpusta obveznosti, saj je primarni cilj stečajnega postopka enakomerno poplačilo upnikov. Vendar je pogoj za dosego tega cilja, da ima dolžnik premoženje in/ali prejemke, iz katerih se bo lahko skladno z določbo 389. člena ZFPPIPP oblikovala stečajna masa. V kolikor je dolžnikova plača v celoti izvzeta iz stečajne mase po 389. členu ZFPPIPP, drugega premoženja pa dolžnik nima, in ni možnosti za odpust obveznosti (če dolžnik ni podal predloga ali obstojijo ovire za odpust), je treba dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavreči.
Pritožbeno sodišče pritrjuje upnici, da bi moralo sodišče prve stopnje glede na stanje spisa obrazložiti, zakaj šteje, da je dolžničin ugovor pravočasen. Obrazložitev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje pa o tem sploh nima razlogov, zaradi česar je izpodbijani sklep tako pomanjkljiv, da se ga ne da preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ.
ZFPPIPP člen 61, 61/4, 61/4-3, 61/4-4, 256, 396, 396/2, 396/4.
sklep o preizkusu terjatev - seznam preizkušenih terjatev - obrestovanje terjatve - sklep o končanju postopka osebnega stečaja
Upnica se ne pritožuje utemeljeno proti sklepu o preizkusu terjatev. Terjatev za glavnico, obresti, natekle do začetka stečajnega postopka, in stroške ji je bila priznana, napačno pa naj ji sodišče prve stopnje ne bi priznalo tudi zakonskih zamudnih obresti, tekočih od začetka stečajnega postopka do plačila.
Odločitev, ki jo pritožnica pogreša, je treba sprejeti v sklepu o končanju postopka osebnega stečaja, tj. nad premoženjem fizične osebe, skladno z drugim odstavkom in zaradi učinka iz četrtega odstavka 396. člena ZFPPIPP.
ZŠtip-1 člen 8, 8/1, 8/1-1, 16, 44, 101, 102, 102-2, 103, 103/4. ZUPJS člen 9. ZUPJS-C člen 35, 35/1. ZUP člen 146. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
štipendija - državna štipendija - vračilo neupravičeno pridobljenih zneskov štipendije - odpis dolga - obročno vračilo
Prošnji za odlog vračila oziroma obročno vračanje štipendije kot tudi za odpis mora štipendist priložiti vsa dokazila, ki potrjujejo utemeljenost razlogov za odlog vračila, obročno vračanje štipendije ali za odpis vračila štipendije (drugi odstavek 103. člena ZŠtip-1). Pri tem ni odločilno, da ZŠtip-1 uporablja pojem štipendija ne pa državna štipendija. Povsem jasno je, da se navedene določbe nanašajo med drugim tudi na državne štipendije. V 1. alineji prvega odstavka 8. člena ZŠtip-1 je namreč kot ena od štipendij omenjena tudi državna štipendija.
ZSPJS nima posebnih določb o poteku postopka preizkusa ocene. Ocenjevanje delovne uspešnosti ni strogo formalen postopek, ki bi bil podrobno urejen s procesnimi pravili. Postopka preizkusa ocene ni mogoče šteti za dokazni postopek, niti ga primerjati s takšnim postopkom. Pravilno je sodišče prve stopnje obrazložilo, da preizkus ocene pred komisijo ni podvržen tako strogim procesnim pravilom, kot veljajo za postopek pred sodiščem in da je namen določbe prvega odstavka 17.a člena ZSPJS v tem, da se javnemu uslužbencu zagotovi preizkus ocene pred komisijo in s tem možnost dodatno obrazložiti svoje stališče o oceni, zaradi česar ni izrecno določeno v kakšni obliki mora biti zahteva vložena. V prvem odstavku 17.a člena ZSPJS je določeno, da ima javni uslužbenec, ki se ne strinja z oceno, v roku 8 delovnih dni od seznanitve z oceno, pravico zahtevati preizkus ocene pred komisijo, ki jo imenuje odgovorna oseba v roku 15 dni od vložitve zahteve za preizkus ocene. Med strankama ni bilo sporno, da je bil tožnik z oceno seznanjen 12. 1. 2022 ter da ni podpisal ocenjevalnega lista zaradi nestrinjanja z oceno. Tožnik je izpovedal, da je nadrejenemu že ob seznanitvi z oceno povedal, da se z oceno ne strinja in se zoper njo pritožuje.
Po tem, ko je sodišče na podlagi tretjega odstavka 435. člena ZKP že odredilo vročitev obtožnega predloga, uporaba določb 437. člena, česar se je poslužilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ni več procesno dopustna, tj. ne glede na to, ali je bila zadeva (pre)dodeljena drugemu sodniku in ne glede na to, ali je primarni sodnik spregledal obstoj katerega od razlogov za zavrženje obtožbe, vključno z določilom prvega odstavka 437. člena v zvezi s 4. točko prvega odstavka 277. člena ZKP.
ZZVZZ člen 23, 80, 80/1. 85. URS člen 51. ZUP člen 2, 2/1, 2/2, 129, 129/1, 129/1-1. ZPP člen 155, 155/1, 339, 339/2, 339/2-14. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171.
osebni zdravnik - izbira izvajalca zdravstvene oskrbe - upravna stvar - potrebni stroški postopka
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da v postopku dodelitve osebnega zdravnika ne gre za upravno stvar po 2. členu ZUP. ZZVZZ določa, da ima pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja zavarovana oseba pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda (prvi odstavek 80. člena). Pri pravici do proste izbire osebnega zdravnika gre za pravico do zdravstvenih storitev, kritih iz obveznega zavarovanja (23. člen ZZVZZ). Vprašanje pravice do izbire osebnega zdravnika, je zato odločitev o pravici iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Da se za postopek, v katerem se odloča o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, uporablja določbe ZUP, je izrecno določeno v 85. členu ZZVZZ. To pomeni, da gre pri odločanju o pravici do izbire osebnega zdravnika za odločanje o upravni stvari iz 2. člena ZUP, saj tožnica z njo uveljavlja pravico s področja obveznega zdravstvenega zavarovanja, o kateri se odloča po pravilih upravnega postopka.