ZPP člen 108, 108/1, 180, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 61, 61/1, 61/2, 62, 62/2.
predlog za izvršbo - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi - odgovor na pritožbo - izvršilni postopek se prevesi v pravdo - tožba v pravdnem postopku - kršitev pravice do izjavljanja v postopku
Kadar se pravdni postopek začne (kot v tem primeru) na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, se kot tožba po izrecni določbi drugega odstavka 62. člena ZIZ obravnava predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi oziroma se kot tožba enotno obravnavata ta predlog in dopolnitev tožbe, k vložitvi katere po prejemu spisa pozove pravdno sodišče (ta tožba je tipično nepopolna, ker predlog ne vsebuje predpisanih sestavin tožbe iz 180. člena ZPP; prvi odstavek 108. člena ZPP). Kot tožba (oziroma njen del) se torej ne obravnava pritožba zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi. Prav tako je kot del odgovora na tožbo v takšnem postopku mogoče obravnavati le ugovor zoper sklep o izvršbi, ne pa odgovora na pritožbo zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi. Poleg tega trditve pravdnih strank iz pritožbe zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi in odgovora na to pritožbo v kasnejši pravdi niso upoštevne zaradi narave in cilja pritožbenega postopka, ki ga sproži upnik zoper razveljavitveni sklep izvršilnega sodišča. Kot je pojasnjeno tudi v sklepu I Ip 1314/2023, ima pritožbeno sodišče v izvršilnem postopku pooblastilo le za presojo (ne)obrazloženosti ugovora. Z rešitvijo tega vprašanja se torej pritožba in odgovor nanjo v tistem pritožbenem postopku izčrpata, vrsta nadaljnjega postopka pa je odvisna od odločitve pritožbenega sodišča, bodisi izvršilni bodisi pravdni postopek. Vložena sta namreč v stranskem, z vidika pravdnega postopka ločenem pritožbenem postopku, ki je namenjen samo preverjanju pravilnosti odločitve o tem, ali ugovor zoper sklep o izvršbi ustreza zahtevi po obrazloženosti v smislu prvega in drugega odstavka 61. člena ZIZ, ne pa širjenju trditvene podlage iz predloga za izvršbo oziroma dopolnitve tožbe in iz ugovora zoper sklep o izvršbi, katerih cilj je utemeljevanje oziroma oporekanje utemeljenosti tožbenega zahtevka.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - smiselna uporaba določb zakona - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
V zvezi s pritožbenimi navedbami glede uporabe določb ZIKS-1 v predmetnem postopku pritožbeno sodišče poudarja, da za izvršitev stranske sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja smiselno uporabljajo določb 124. člena tega zakona. Smiselna uporaba ne pomeni dobesedne uporabe in tako storilec zaman pričakuje, da bi bil pogoj za izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pravnomočna obsodilna sodba izdana v kazenskem postopku.