Stranka, ki vloži predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, je dolžna s konkretnimi dokazi dokazati svoje navedbe o nezmožnosti plačila sodne takse.
postopek osebnega stečaja - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - pritožba upnika - dovoljenost pritožbe - pravni interes za vložitev pritožbe - pomanjkanje pravnega interesa - pritožba zoper obrazložitev - stroški pravdnega postopka - pobot terjatev - poslabšanje pravnega položaja
Predpostavka vsakega pravnega sredstva je pravni interes. Ta je podan, kadar lahko stranka na podlagi uspeha s pravnim sredstvom pričakuje drugačno, zase ugodnejšo odločitev. Pravni interes mora biti podan ne le ob vložitvi pravnega sredstva, ampak tudi ob odločanju sodišča o njem.
ZFPPIPP člen 233, 233/8. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/4.
postopek osebnega stečaja - nadomestilo upravitelja - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog
Ob razlagi, kakršno je uporabilo sodišče prve stopnje, se upravitelju nalaga določena opravila, za katera se pogosto že v naprej ve (ko iz predloga za začetek postopka osebnega stečaja oziroma otvoritvenega poročila izhaja, da dolžnik nima nobenega premoženja; ko gre za nezaposljivega oziroma težko zaposljivega dolžnika ...), da upravitelj plačila zanje ne bo prejel. Takšna razlaga pa je v nasprotju z določbami ZFPPIPP, ki upravitelju nalagajo opravljanje določenih nalog v postopku odpusta obveznosti in mu dajejo tudi pravico do nagrade za opravljanje teh nalog.
oprostitev plačila sodne takse - obseg veljavnosti sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - oprostitev plačila v postopku na prvi stopnji - oprostitev plačila sodnih taks za celoten postopek - postopek zavarovanja - razveljavitev plačilnega naloga
Tudi iz sodne prakse jasno izhaja, da sklep o oprostitvi plačila sodne takse velja za vse takse, tako tiste, ki so nastale v postopku pred sodiščem prve stopnje, kot tudi v pritožbenem postopku. To pomeni, da je stranka oproščena plačila vseh taks, ki nastanejo v zvezi s to zadevo, torej tudi plačila sodne takse za postopek zavarovanja v tem pravdnem postopku pred sodiščem prve stopnje, ki se je začel z vložitvijo predloga dne 6. 5. 2024. Postopek zavarovanja v okviru pravde je del postopka pred sodiščem prve stopnje.
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 386, 386/1, 386/1-1. DZ člen 74, 74/1, 74/2, 77, 77/1, 83, 83/5.
postopek osebnega stečaja - skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju - izločitvena pravica zakonca - sodna poravnava - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - soglasje k sklenitvi sodne poravnave
V postopku osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena tako, da ne more opravljati dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika je stečajni upravitelj.
aktivna legitimacija upravnika za vtoževanje plačil v rezervni sklad - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov - stranka postopka
Tožnica je v tej pravdi vtoževala določena plačila v dobro rezervnega sklada, za kar ima kot upravnica (po samem zakonu) aktivno procesno legitimacijo. Je ena od glavnih strank tega pravdnega postopka. Ker je bil njen zahtevek zavrnjen, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da jo bremeni stroškovna obveznost.
Stroškov konkretne pravde ni mogoče naložiti tretjim osebam (etažnim lastnikom), ki v njej niso sodelovale.
ZKP člen 34, 34/1, 452b, 462. Sodni red (2016) člen 155. Pravilnik o programu in načinu izvedbe osnovnega in rednega usposabljanja za sodnike, državne tožilce, policiste, zagovornike in poravnalce, ki sodelujejo v postopku proti mladoletniku (2021) člen 10.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - mladoletniška kriminaliteta - pomanjkanje sodnikov - razlogi za prenos pristojnosti
Kar se tiče pridobivanja dodatnih znanj s področja mladoletniškega prestopništva, ki ga za sodnike za mladoletnike in druge akterje, ki sodelujejo v postopku zoper mladoletnike, predvideva 452.b člen ZKP, pa je pojasniti, da ZKP teh dodatnih usposabljanj s področja mladoletniškega prestopništva ne opredeljuje kot obvezen pogoj za udeležbo v kazenskem postopku in zato zgolj okoliščina, da se ga sodnik za mladoletnike (še) ni udeležil, samo po sebi še ne pomeni, da ne bo mogel opravljati svoje funkcije.
registrski računi - ukinitev - prenos nematerialnih vrednostnih papirjev - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika
Centralna klirinško depotna družba (v nadaljevanju KDD) je v skladu 48. členom ZNVP-1 do 30. septembra 2016 ukinila registrske račune pravnih oseb, do 1. januarja 2017 pa registrske račune drugih oseb. Vsi imetniki nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so ostali vpisani na ukinjenih registrskih računih, so lahko le-te do 31. 8. 2019 prenesli na trgovalne račune, po tem datumu pa je KDD na podlagi drugega odstavka 48.a člena ZNVP-1 vse nematerializirane vrednostne papirje, ki so ostali vpisani na ukinjenih registrskih računih, prenesla v dobro skupnega namenskega računa za prenos na tožnico, ki ga je vodila KDD.
spor o pristojnosti - društvo kot stranka postopka - gospodarski spor - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora
Društvo ne spada v krog oseb, za katere po subjektivnem kriteriju veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00082759
OZ člen 131, 352, 352/1. ZUP člen 36. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/1.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo policije - intervencija policistov - protipravnost ravnanja - izločitev uradne osebe - odklonitveni razlogi - vzročna zveza - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - vedenje o škodi in povzročitelju - dokazi in dokazovanje - postavljanje vprašanj priči - dokazno pomembna in odločilna dejstva - pretrganje zastaranja - policijski postopek
Materialnopravni zaključek, da tožnik ni upravičen do zahtevane odškodnine, sodišče prve stopnje prvenstveno opira na presojo, da je njegov tožbeni zahtevek zastaran po prvem odstavku 352. členu OZ, ker je minilo več kot tri leta od takrat, ko je tožnik izvedel za škodo in za njenega povzročitelja. Nadalje pa svoj zaključek sodišče opira tudi na presojo, da tožnik ni izkazal protipravnosti ravnanja delavcev države.
Zaključka sodišča o nujnosti oprave intervencije pritožnik ne izpodbija. Četudi bi policist A. A. že na policijski postaji izvedel za obstoj odklonitvenega razloga po 36. členu ZUP, kot trdi tožnik, bi intervencijo vseeno moral opraviti, ker je bila na pristojni policijski postaji v času intervencije aktivna zgolj ena intervencijska patrulja, sestavljena iz uniformiranih policistov.
DZ člen 157, 161, 163, 163/2. ZIZ člen 29a, 273b. ZPP člen 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10.
določitev stikov s sodno poravnavo - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - predlog za izdajo začasne odredbe - režim izvajanja stikov - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - postopek za izdajo začasne odredbe - narok v postopku za izdajo začasne odredbe - neobvezna izvedba naroka - odsotnost na delu naroka - pravica do izjave v postopku - možnost izjasnitve o vseh okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe - predlog za preložitev naroka - prekluzija uveljavljanja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - odpoved pravici do obravnavanja dokazov - ugovor kot pravno sredstvo - nedovoljen ugovor - dovoljenost pritožbe zoper izdano začasno odredbo
V postopku zavarovanja oprava naroka ni obvezna. Pravici do izjave je zato zadoščeno, če ima stranka možnost pisne izjasnitve.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - obseg in način izvajanja stikov - plačilo stroškov prevoza - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - stiki pod nadzorom - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročitev mnenja CSD - pravica do izjave
Pri določitvi časa, ki ga deklici po začasni odredbi preživita z očetom, in načinu prehajanja med starši sodišče ni prezrlo nobene od pomembnih okoliščin. CSD v mnenju ni opozoril le na potrebo po jasni in predvidljivi ureditvi stikov, ampak izpostavil tudi pomen ohranitve povezanosti med deklicama in očetom.
procesna predpostavka - pravdna sposobnost stranke - postavitev skrbnika za poseben primer - zakoniti zastopnik - pravilno zastopanje strank - procesna nesposobnost - odobritev procesnih dejanj pravdno nesposobne stranke s strani njenega skrbnika - odpravljene pomanjkljivosti - smrt stranke med postopkom - pravni naslednik pravdne stranke - vstop dedičev v pravdo
S tožničino smrtjo so v njen položaj po samem zakonu vstopili dediči. Ovira v zvezi s procesno nesposobnostjo osebe, ki je prvotno nastopala na tožeči strani, je za nadaljnji tek postopka odpadla. Ni razloga, da dediči ne bi mogli odobriti vložene tožbe. Argument izpodbijanega sklepa, da bi s tem pridobili več pravic, kot jih je imela prvotna tožnica, ni prepričljiv. Za presojo o odpravljivosti pomanjkljivosti ni bistveno, kdo odpravi oviro - tožnik sam ali zakoniti zastopnik. Tudi zakoniti zastopnik ravna v imenu in za račun tožnika. Njegova dejanja štejejo za ravnanja stranke. Izjavo o odobritvi tožbe (in drugih procesnih dejanj) poda torej tožnik. Ni razloga, da je po njegovi smrti ne bi mogel podati njegov dedič.
sporazum o delitvi skupnega premoženja - določljivost obveznosti - davčne obveznosti - kdaj je predmet določljiv - zakonske zamudne obresti - pobotni ugovor - neobstoj v pobot uveljavljane terjatve
Po prvem odstavku 38. člena OZ je predmet obveznosti določljiv, če vsebuje pogodba podatke, s katerimi ga je mogoče določiti, ali če sta stranki prepustili nekomu tretjemu, naj ga določi. Ker je ničnost ultima ratio, je pravilno široko razumevanje določbe. Morebitna toženkina neseznanjenost s podatki, ki bi ji omogočali izračun, še ne pomeni, da ta dejstva ob sklenitvi pogodbe niso obstajala in bi se torej lahko z njimi seznanila. Bistveno je, da so dejstva, od katerih je bila odvisna višina morebitne obveznosti, ob sklenitvi pogodbe že obstajala, odločitev o morebitnem obstoju in višini pa sta prepustila pristojnemu organu. Obveznost je bilo torej mogoče določiti, ne da bi stranki morali skleniti nov dogovor.
pritožba zoper sklep o podaljšanju - zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - podaljšanje zadržanja - brez privolitve osebe - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - laična pritožba - odvzeta poslovna sposobnost - nepredvidljivost - duševna manjrazvitost - center za socialno delo kot skrbnik - izvedensko mnenje - dokaz z zaslišanjem izvedenca - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice stranke do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločilna dejstva - nasprotje med odločilnimi dejstvi in sodbo
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno povzelo ugotovitve izvedenca, a jih je v nadaljevanju v celoti ignoriralo. Res sodišče s pomočjo izvedenca, strokovnjaka, ugotavlja dejansko stanje, pravna kvalifikacija ugotovljenega dejanskega stanu pa je v pristojnosti sodišča. Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da mora imeti pravna presoja sodišča, še posebej v obravnavanem primeru, ko gre za statusno zadevo in hud poseg v osnovne pravice in svoboščine nasprotnega udeleženca s prisilnim pridržanjem na varovanem oddelku SVZ, (vsaj minimalno) podlago v dejanskih ugotovitvah. Navedeno potrjujejo določila 43. člena in 47. člena ZDZdr, ki predpisujejo obvezno sodelovanje izvedenca psihiatra z izdelavo mnenja in obveznim zaslišanjem na naroku. S tem je udeležencu postopka, o pridržanju katerega se odloča, v največji možni meri zagotovljena tako strokovna kot pravna presoja.
dokazovanje z izvedencem - pravica do izjave - pritožbena obravnava
Strankina pravica do izjave sega tudi na področje dokazovanja. Stranki ta pravica omogoča predlagati dokaze, se izjaviti o dokaznih predlogih nasprotne stranke, postavljati vprašanja pričam in izvedencem ter se izjaviti do rezultatov dokazovanja. V ta sklop brez dvoma spada tudi pravica stranke podajati pripombe k pisnim izvedenskim mnenjem in v zvezi s tem predlagati dodatno zaslišanje izvedenca zaradi razjasnitve teh pripomb ne glede na to, da gre za dokazovanje dejstev, za katera dokazno breme nosi nasprotna stranka. Na drugi strani je neločljiv sestavni del te pravice dolžnost sodišča, da se s pripombami k izvedenskemu mnenju strank seznani in se do njih (če so te dopustne in za odločitev pomembne ter niso očitno neutemeljene) tudi opredeli.
Naloga pritožbenega sodišča na eni strani in pritožnikov na drugi strani je zamejena s pravilom o mejah pritožbenega preizkusa iz že navedenega 350. člena ZPP.
sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - spremenjene razmere - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Sodišče prve stopnje je glede tega, ali morebitne spremenjene okoliščine in otrokova korist narekujejo spremembo trenutne odločbe o stikih (osmi odstavek 141. člena DZ), pridobilo mnenje CSD skladno z določbo prvega odstavka 98. člena ZNP-1. Ker ima CSD po sodni praksi ravno zaradi dolžnosti, da poda mnenje glede koristi otroka, status pomožnega preiskovalnega organa oziroma celo skrbnika javnega interesa pri varstvu korist otrok, se pomen mnenja CSD približuje izvedenskemu mnenju.
Ker je v obravnavanem primeru ustrezno zavarovanje nedenarne terjatve doseženo že z začasnim zadržanjem učinkovanja obravnavane kreditne pogodbe, je predlog za izdajo začasne odredbe v delu, ki se nanaša na prepoved razpolaganja, izterjave in poplačila terjatev, ter posledično za izrek denarne kazni za primer kršitve teh prepovedi, pravilno zavrnjen.
Vprašanji reverzibilnosti in tehtanja neugodnih posledic za upnika in dolžnika za ureditvene začasne odredbe za zadržanje izvrševanja potrošniških pogodb z nepoštenimi pogodbenimi pogoji, nista pravno odločilni. Ob verjetnosti nedenarne terjatve o ničnosti potrošniške pogodbe in denarne terjatve o vrnitvenem zahtevku, je odločilen le še pogoj težko nadomestljive škode (drugi odstavek 272. člena ZIZ), ki ga je treba razlagati tako, da je izpolnjen, kadar je izkazano, da brez začasnega ukrepa za odlog plačila mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi obravnavane pogodbe z nepoštenim pogodbenim pogojem, ne bi bilo mogoče zagotoviti polnega učinka končne meritorne odločitve (60. točka obrazložitve sodbe SEU C-2287/22). Odločilna je možnost vzpostavitve pravnega in dejanskega položaja, v katerem bi bil potrošnik, če ne bi bilo obravnavanega nepoštenega pogodbenega pogoja.
Višje delovno in socialno sodišče je v sodbi in sklepu Pdp 800/2022 z dne 13. 7. 2023, s katero je potrdilo odločitev o reparacijskemu zahtevku do prenehanja delovnega razmerja (in regresih za letni dopust za leta od 2015 do 2018), izhajalo iz plače povprečnega delavca (glede tega sodna praksa Višjega delovnega in socialnega sodišča ni enotna). Razlogovalo je, čemur pritožbeno sodišče sledi, da se sicer načeloma plačilo za delo na določenem delovnem mestu razlikuje od delavca do delavca in je odvisno od pogojev dela oziroma delovne uspešnosti, vendar to ne pomeni, da bi bil tožnik upravičen le do razlike do osnovne plače. Če bi tožnik delo opravljal pri njej, bi mu skupaj z osnovno plačo izplačala tudi dodatke in druge dele plače; s prisojo razlike do osnovne plače njegov položaj ne bi bil primerljiv položaju delavca, ki je bil v delovnem razmerju s toženko. To še toliko bolj velja za čas po prenehanju delovnega razmerja in s tem opravljanja dela.