Dolžnik mora doseči zadostno mero določnih in z dokazi podprtih trditev o razlogih za neverodostojnost potrdila o vročitvi. Vendar drugega kot golo zanikanje prejema plačilnega naloga dolžnik ni pojasnil.
Določbe 108. člena ZPP, ki urejajo vračanje vlog v tujem jeziku v popravo kot nerazumljivih ali nepopolnih, se uporabijo v primerih, ko je zaradi uporabe tujega jezika nerazumljiva sama vloga, in ne v primerih, ko so v tujem jeziku listine kot dokazno sredstvo, s katerim je tretji dokazoval resničnost svojih navedb v predlogu za odlog izvršbe.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 118. ZPP člen 8, 339, 339/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - grožnja - izguba medsebojnega zaupanja - fizično nasilje
Vsakršno fizično nasilje je nedopustno in predstavlja hudo kršitev delovnih obveznosti, kot je to pojasnilo že sodišče prve stopnje. Ravnanje tožnice, grožnja z udarcem in met ključa v obraz sodelavca, je bilo lahko storjeno le naklepno. Tožnica se je zavedala kaj počne in je to tudi želela storiti oziroma je v to vsaj privolila. Okoliščina, da je bila morebiti razburjena zaradi izjave sodelavca in je reagirala hipno, na to ne vpliva. Fizični obračun z metanjem stvari v obraz zaradi izrečenih besed, ki v tem primeru tudi po oceni pritožbenega sodišča niso bile neprimerne, se ne more obravnavati kot obramba. Toženka je dokazala tudi, da je zaradi ravnanja tožnice izgubila zaupanje vanjo, zato delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00077225
ZIZ člen 273b. ZNP-1 člen 6, 6/2, 34, 100. DZ člen 157, 159, 161. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) člen 31.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - določitev stikov med staršem in otrokom - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - načelo najmilejšega ukrepa - nadzorovani stiki
Domneva, da so stiki z nerezidenčnim staršem otroku v korist, velja le, če ni kakšnih posebnih okoliščin. Če pa je (z verjetnostjo) izkazano nasilje starša nad otrokom, je domneva o koristnosti stikov obrnjena: domneva se, da stiki niso v korist otroka in da starš, ki izvaja nasilje, nima stikov.
ZDSS-1 člen 35. URS člen 23. ZPP člen 12, 72, 72/2, 72/6, 86, 86/3, 86/4.
predlog za obnovo postopka - pooblaščenec odvetnik - zavrženje predloga za obnovo postopka
Tožnik je 8. 2. 2024 podal predlog za obnovo postopka, ki ga je predsednik senata, ker pravdno dejanje ni bilo opravljeno po pooblaščencu, ki je odvetnik (niti tožnik nima pravniškega državnega izpita - četrti odstavek 86. člena ZPP), z izpodbijanim sklepom z dne 21. 2. 2024 pravilno zavrgel. Obvezno odvetniško zastopanje (ali po pooblaščencu, ki je predstavnik sindikata oziroma združenja delodajalcev, ki je zaposlen za zastopanje svojih članov in ima pravniški državni izpit - 35. člen ZDSS-1) je v tretjem odstavku 86. člena ZPP predpisano za vsa izredna pravna sredstva, vključno z obnovo postopka. Takšna je na podlagi navedene določbe ZPP ustaljena (in obsežna) praksa vseh višjih sodišč.
Tožnik s pritožbenimi navedbami razlogom za zavrženje predloga za obnovo postopka niti ne oporeka. Ker je bil predlog zavržen, je njegova vsebinska presoja utemeljeno izostala. Glede na navedeno so nebistvene njegove pritožbene navedbe glede upoštevanja prilog.
sklep o zavrženju kazenske ovadbe - vročitev - oškodovanec - rok za vložitev obtožnega predloga
Prvi odstavek 60. člena ZKP in prvi odstavek 161. člena ZKP sicer izrecno ne določata, da bi moral državni tožilec v primeru izdaje sklepa o zavrženju kazenske ovadbe, tega osebno vročiti oškodovancu, vendar le to terjata načeli pravičnosti in enakega varstva pravic, navedeno pa potrjuje tudi sodna praksa.
Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je dejansko vprašanje. Iz zgoraj povzete določbe prvega odstavka 94. člena ZKP gre zaključiti, da so to stroški, ki jih je procesni udeleženec povzročil s procesno nedisciplino oziroma z zlorabo procesnih pravic. Krivdni razlogi, ki so podlaga za naložitev plačila stroškov po določbi prvega odstavka 94. člena ZKP, morajo biti najprej objektivno izkazani, istočasno pa pogojeni z zavedanjem procesnega udeleženca o ignoriranju ali zlorabi procesnega dejanja, zaradi česar v nadaljevanju takšni stroški nastanejo.
DZ člen 161, 163, 164, 166. ZNP-1 člen 3, 42. ZPP člen 112, 112/2.
izdaja začasne odredbe pred uvedbo postopka - veljavnost začasne odredbe - postopek za dodelitev v vzgojo in varstvo ter določitev stikov - uvedba postopka - predlog za uvedbo postopka - pravočasnost predloga - predlog za spremembo začasne odredbe - sprememba izvajanja stikov - način izvajanja stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - nadzorovani stiki - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - izkaz verjetnosti - dokazno breme - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Namen stikov pod nadzorom je ravno v tem, da se omogoči stike, ne da bi bil otrok izpostavljen fizičnemu ali psihičnemu ogrožanju, ter da se hkrati pod nadzorom strokovnega delavca CSD oceni potek stikov in njihovo koristnost za otroka.
Z začasnimi odredbami v družinskopravnih zadevah se namreč začasno uredi izjemen položaj, v katerem je otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe.
ZPIZ-2 člen 413, 413/1. ZDR-1 člen 142. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 358, 358-5.
voznik avtobusa - poklicno zavarovanje - prispevki - delovni čas
Sklep o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja je določil, da se za delovna mesta, na katerih je delo posebno težko in zdravju škodljivo, v smislu določb 220. člena Statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS, šteje delovno mesto voznik tovornjaka z nosilnostjo pet ali več ton. Pogoja, da voznik prebije na takšnih delih najmanj 80 odstotkov vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu, ni mogoče tolmačiti na način, da bi dejanska vožnja (premikanje vozila) morala obsegati 80 odstotkov letnega fonda ur dela, ampak v smislu definicije delovnega časa iz 142. člena ZDR-1, pri čemer je efektivni delovni čas vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Za dejanski delovni čas, prebit na delih voznika avtobusa, se tako v smislu sklepa šteje čas, ko delavec dejansko opravlja delo voznika, vključno z nalogami, ki niso vožnja, kar enako velja za voznike avtobusov, kot je pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje in se sklicevalo na relevatno sodno prakso. V zvezi z vozniki tovornjakov z nosilnostjo pet ton ali več je bilo odločeno s sodbo VDSS Pdp 182/2023 z dne 19. 9. 2023.
Ker je obdolženi kljub izrečenim ukreom prepovedi približanja oškodovanki, z nasiljem nadaljeval, oz. ga celo stopnjeval, zato je pripor neogibno potreben za varnost ljudi (zlasti oškodovanke).
Pritožbeno sodišče prepoznava t.i. protispisnost med razlogi sodbe in podatki spisa, ki se nanašajo na odločilno, pravno relevantno dejstvo (ne)priznavanja inkriminiranega dejanja.
Brez pridobljenega izvida in mnenja sodnega izvedenca klinično psihološke stroke glede vzgibov, delovanja in razmišljanja obravnavanega mladoletnika, ki ga vendarle bremeni načrtovanje nevarnega dejanja, pri katerem bi bila z namenom zastraševanja sošolcev ogrožena varnost ljudi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v točki 29 obrazložitve ne vsebuje zanesljivih in jasnih razlogov o odločilnem dejstvu, s čimer je storjena nadaljnja kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00078122
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-5. OZ člen 136, 136/2.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev in izročitev stanovanja - neprofitno najemno stanovanje - krivdni odpovedni razlog - prekomerni hrup - procesna sposobnost stranke - skrbništvo - duševna motnja - ugovor neprištevnosti - prehodna nerazsodnost - pravica do spoštovanja doma - sorazmernost posega
V skladu s 5. točko prvega odstavka 28. člena navedene Najemne pogodbe lahko lastnik stanovanja (tožnik) iz krivdnih razlogov odpove Najemno pogodbo, če najemnik oziroma osebe, ki z njim stanujejo, z načinom uporabe stanovanja pogosto grobo kršijo temeljna pravila sosedskega sožitja določena s hišnim redom ali če z načinom uporabe huje motijo druge stanovalce pri njihovi mirni uporabi stanovanja, kot to enako določa 5. točka prvega odstavka 103. člena SZ-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00077778
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 402, 402/3, 437.
nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - zavrženje zasebne tožbe - konkretizacija zakonskih znakov - goljufiv namen
Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu pravilno pojasnilo, da navedene obljube po ustvarjanju skupnega življenja in izkazovanje ljubezenskih čustev ne zadostijo zakonskemu znaku kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, takšno domnevno lažnivo prikazovanje čustev, ki naj ne bi bila pristna in bi naj bila izkazana z namenom preslepitve partnerja, pa se v opisu tudi ne nadaljuje z navajanjem dejstev, ki bi to potrjevala, temveč zgolj s sklepanjem, da mu je zamolčala, da želi vezo z njim zgolj z namenom, da od njega pridobi denarna sredstva. Samo dejstvo, da se je veza med njima končala in da se je obdolženka začela zasebnemu tožilcu vedno bolj izmikati in do njega ni kazala več ljubezenske naklonjenosti, ne pomeni navajanja tistih konkretnih dejanskih okoliščin, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, iz katerih bi bil nedvomno razviden preslepitveni namen in bi omogočale učinkovito obrambo obdolženke, pri čemer nasprotno od tega, kar ji očita obtožba, to je da je lažno prikazovala ljubezenska čustva do zasebnega tožilca, kar naj bi bila podlaga njenega preslepitvega namena, niti ni mogoče izkazati.
Zakon sicer res določa fikcijo, da se šteje, da je pisanje vročeno, če ga naslovnik v 15 dneh od dne, ko je bilo na njegovem naslovu puščeno obvestilo o prispelem pisanju, ne dvigne, vendar je to fikcijo treba razlagati v luči pravice do izjave in namena vročanja, ta pa je zagotoviti, da se naslovniki s pisanjem seznanijo. Če se v postopku izkaže, da storilec na naslovu dejansko ne živi (niti tam ne živijo člani njegove družine), pisanja ni mogoče šteti za vročenega.
ZPP člen 242, 242/1, 242/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 3, 12, 13.
stroški priče - izgubljeni zaslužek priče - pravočasna priglasitev - vloga delodajalca
V skladu s prvim odstavkom 242. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju - ZNP-1) ima pravico do nadomestila plače oziroma povračila izgubljenega zaslužka, priča. Ta njena pravica je omejena z drugim odstavkom 242. člena ZPP, ki določa, da mora priča povračilo stroškov zahtevati takoj po zaslišanju, sicer pravico do povračila izgubi.
Za povračilo stroškov je odločilna zahteva tistega, ki ima pravico do njihove povrnitve, to pa je v konkretnem primeru zahteva priče.
ZNP-1 člen 40, 161. ZST-1 člen 10, 10/3. ZBPP člen 26.
povrnitev stroškov nepravdnega postopka - postopek delitve solastnine - sklenitev sodne poravnave - odločitev o stroških postopka - razdelitev stroškov - skupni stroški postopka - kriterij sorazmerne povrnitve stroškov - sodne takse - taksne oprostitve na podlagi zakona - brezplačna pravna pomoč - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - obseg dodelitve brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila sodne takse
Za nepravdne postopke je v sodni praksi sprejeto utrjeno in enotno stališče, da se takšna sodna taksa obravnava kot skupni strošek postopka, ki se po njegovem koncu skladno s 40. in 161. členom ZNP-1 razdeli med vse udeležence postopka. S tem torej taksa izgubi svojo pravno naravo sodne takse in postane strošek postopka, kar pomeni, da s sklepom z dne 18. 1. 2023 nasprotnemu udeležencu v plačilo ni bila naložena sodna taksa, temveč skupni stroški postopka. Že iz tega razloga zato nasprotni udeleženec v tej fazi postopka oprostitve plačila sodne takse več ne more doseči oziroma se plačilu tega stroška ne more izogniti s predlogom za oprostitev plačila sodne takse.
ZKN člen 59, 59/8. ZPP člen 286, 338, 338/1, 338/1-1, 339, 339/2, 339/2-6, 339/2-14, 339/2-15, 353, 366.
mejni spor - upravni postopek - urejena meja - katastrska meja - sodna določitev meje - izvedensko mnenje - zadnja mirna posest
Delno urejena točka pa pomeni točko, ki je določena v upravnem postopku, v kateri se neurejena meja stika z urejeno mejo. Kar pomeni preprosteje, da se je sporna točka določala le glede meje med državno cesto in spornima nepremičninama, ne pa tudi glede meje med spornima nepremičninami.
objava v medijih - zahteva za objavo popravka - prizadetost posameznikovih interesov - odklonitveni razlog za objavo popravka - napačni podatki - pravica do objave popravka - sprememba prvostopenjske odločbe
Primarno je namen pravice do popravka omogočiti posamezniku, da učinkovito sodeluje v javni razpravi, ki posega v njegovo pravico ali pravni interes. Prizadeta oseba ima z uresničitvijo pravice do popravka možnost, da vpliva na to, kako se predstavi javnosti, in sicer tako, da se pred isto javnostjo prikaže njena plat zgodbe. Dobi možnost, da je slišana ("audiatur et altera pars"), javnost pa možnost, da sliši obe strani in si sama ustvari mnenje. S tem je varovan tudi interes javnosti po uravnoteženi, celoviti in objektivni informiranosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00085805
ZKP člen 148, 148/6, 339, 339/3, 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 122, 122/1, 135, 135/1.
kaznivo dejanje grožnje - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - odvzem predmeta - obdolženec kot priča v istem postopku - silobran - kazenska ovadba kot dokaz
Obdolženec v lastni zadevi ne more biti priča, saj gre za kolizijo pravic oziroma dolžnosti dveh procesnopravnih položajev, ki sta si med seboj bistveno različna in posledično tudi nezdružljiva, kar je upoštevalo že sodišče prve stopnje, ki je tako obdolženega B. B. kot tudi obdolženega A. A. pravilno obravnavalo in zaslišalo kot obdolženca.
ukrepi po zpnd - časovna omejenost ukrepov po zakonu o preprečevanju nasilja v družini (zpnd) - opredelitev nasilja v družini - fizično nasilje - opredelitev družinskih članov - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - dokazna ocena - načelo sorazmernosti
Sodišče je ustreznost ukrepa pretehtalo z vidika načela sorazmernosti - torej njegove nujnosti, primernosti in interesov žrtve ter povzročitelja nasilja. Ustrezno je upoštevalo čas trajanja, intenziteto in vrsto nasilja, trajanje ukrepa v dolžini treh mesecev (oziroma omejitev trajanja ukrepa) pa je mogoče tako po tretjem odstavku (če sta žrtev in povzročitelj nasilja solastnika ali skupna lastnika stanovanja v skupni uporabi) kot po četrtem odstavku 21. člena ZPND (če je povzročitelj nasilja sam ali s tretjo osebo lastnik, solastnik ali skupni lastnik stanovanja v skupni uporabi). Ukrep lahko traja le toliko časa, kot je nujno potrebno, saj gre za močan poseg v lastninsko oziroma solastninsko pravico nasprotnega udeleženca.