KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00085805
ZKP člen 148, 148/6, 339, 339/3, 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 122, 122/1, 135, 135/1.
kaznivo dejanje grožnje - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - odvzem predmeta - obdolženec kot priča v istem postopku - silobran - kazenska ovadba kot dokaz
Obdolženec v lastni zadevi ne more biti priča, saj gre za kolizijo pravic oziroma dolžnosti dveh procesnopravnih položajev, ki sta si med seboj bistveno različna in posledično tudi nezdružljiva, kar je upoštevalo že sodišče prve stopnje, ki je tako obdolženega B. B. kot tudi obdolženega A. A. pravilno obravnavalo in zaslišalo kot obdolženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00078068
DZ člen 109, 109/2, 109/5, 109/8, 157, 161, 162, 162/1. ZPND člen 22. ZPP člen 360, 360/1.
začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - začasna odredba o preživnini - ogroženost otroka - stanovanjsko varstvo - prepustitev stanovanja - časovna omejenost ukrepa - nujnost in sorazmernost ukrepa - presoja pritožbenih navedb odločilnega pomena
Vsaka začasna odredba, tudi začasne odredbe iz 162. člena DZ, mora biti povezana s tožbenim zahtevkom oziroma v obravnavanem primeru s predlogom. Nasprotna udeleženka je predlagala izdajo začasne odredbe v postopku, ki teče zaradi ureditve varstva in vzgoje, stikov in preživljanja otrok. Začasna odredba je v delu, ki se nanaša na preživnino, nedvomno s tem predlogom povezana, del, ki se nanaša na prepustitev nepremičnine, pa te povezave (koneksnosti) nima. Ker nasprotna udeleženka ni trdila, da bi bila povezana s kakšno drugo zahtevo za ureditev razmerja, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo v okviru določbe 109. člena DZ oziroma, kot da bi šlo za predlog po tem členu.
Ker je obdolženi kljub izrečenim ukreom prepovedi približanja oškodovanki, z nasiljem nadaljeval, oz. ga celo stopnjeval, zato je pripor neogibno potreben za varnost ljudi (zlasti oškodovanke).
sodna poravnava - res transacta kot procesna ovira za sojenje - zavrženje tožbe
Izrecna odpoved zahtevku iz navedene tožbe oz. izrecna prepoved ponovne vložitve tožbe namreč glede na jasno določbo 3. točke sodne poravnave niti ni bila potrebna, saj sta stranki v njej izjavili skupno voljo, da (s plačilom zneska iz 1. točke poravnave, t.j. 36.000,00 EUR) veljajo vsi zahtevki med njima za poravnane. Pri tem ne gre zgolj za neko "zaključno splošno formalno ugotovitev", kot to neprepričljivo skuša prikazati pritožba, ampak za materialno dispozicijo strank poravnave, ki zajema vse, na dan njene sklenitve obstoječe medsebojne zahtevke. Ker med le-te nedvoumno sodi tudi predmetni tožbeni zahtevek, je šteti, da nanj sklenjena sodna poravnava učinkuje.
ZPP člen 315, 363, 363/1, 365, 365-1. ZNP-1 člen 42.
postopek za delitev solastnine - poseben sklep - vmesni sklep - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Nasprotna udeleženka je predlagala, naj sodišče prve stopnje z vmesnim sklepom odloči o tem, ali je solastnina med strankama navidezna (gre za dejansko etažno lastnino) ali pa gre za pravo solastniško razmerje. Takega predloga ni mogoče razčleniti na "temelj" in "višino", zato izdaja vmesne odločbe na način, kot to želi nasprotna udeleženka, ne pride v poštev. Cilj tega postopka je, da so vsa vprašanja celovito obravnavana in je o zadevi enotno odločeno (prim. sklep VSL II Cp 2214/2018).
Ker ne gre za sklep, katerega izdajo bi zakon sploh predvideval, se nanj tudi ne more raztezati splošna določba prvega odstavka 363. člena ZPP. Če zakon ne predvideva izdaje odločbe, posledično ne predvideva niti pritožbe proti takšni odločbi. Pritožba bi bila tako dopustna le v primeru, če bi bilo z izdajo odločbe poseženo v strankine pravice, dolžnosti ali pravne interese (25. člen Ustave RS). Za to v obravnavanem primeru ne gre (prim. smiselno sklepe VSL II Cp 2088/2018, II Cp 988/2015 in I Cp 548/2008).
Tožniku, ki je poslovodja toženke, katere ničnost sklepa skupščine se uveljavlja, ne gre odrekati pravnega interesa za tožbo na ugotovitev ničnosti obravnavanega sklepa.
Pravni interes za tožbo mora obstajati ves čas postopka, prav tako mora pravni interes za pritožbo obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku, na kar pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti.
povrnitev pravdnih stroškov - stroški pravdnega postopka - stroški potrebni za pravdo - načelo uspeha pravdnih strank - priglasitev stroškov postopka - sodna taksa - stroški odvetniškega zastopanja - davek na dodano vrednost (DDV) - davčni zavezanec - trditveno in dokazno breme - nepriznani stroški - druga pripravljalna vloga - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov - očitna pisna pomota sodišča - pogoji za izdajo popravnega sklepa - potrebnost pritožbe
Sodišče ne more stranki prisoditi stroškov, ki jih slednja ni priglasila.
Tožeča stranka ob priglasitvi stroška DDV-ja ni podala trditev o tem, da je njen pooblaščenec davčni zavezanec (to prepozno navaja šele v pritožbi), v zvezi z navedeno okoliščino pa tudi ni ponudila identifikacijske, tj. davčne številke pooblaščenca. Zgolj prazna priglasitev odmere DDV-ja k stroškom odvetniškega zastopanja brez ustreznih trditev oziroma pojasnila za uspešno uveljavljanje tega stroška ne more zadostovati niti takšna priglasitev ne obvezuje sodišča, da samo opravlja poizvedbe o davčni obveznosti pooblaščenca stranke pri pristojnih organih.
Skladno z drugim odstavkom 50.c člena ZLS občinsko odvetništvo zastopa občino pred sodišči in drugimi državnimi organi. Po petem odstavku istega člena se glede položaja in statusa občinskega odvetništva v sodnih, upravnih in drugih postopkih smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno odvetništvo. Ker peti odstavek 50.c člena ZLS nakazuje na uporabo določb ZDOdv, med njimi nakazuje tako tudi na uporabo 8. člena ZDOdv, po katerem se stroški zastopanja državnega odvetništva v postopkih pred sodišči in drugimi organi obračunavajo po tarifi, ki ureja odvetniške storitve.
Obtoženec je kljub zaposlitvi na Poljskem, zaradi dodatnega zaslužka iskal novo službo voznika na internetu te da mu je oseba, s katero se je povezal preko telefonske aplikacije, obljubila zaposlitev in plačilo 250,00 USD na osebo za opravljeni prevoz. Iz tega povsem jasno izhaja, da je obtoženec dejanje storil z namenom pridobitve premoženjske koristi, torej iz koristoljubnosti.
nagrada za pregled listin - skrbnik za poseben primer - nagrada skrbnika za poseben primer
Pregled listin in druge dokumentacije ter študij spisa na eni strani in podaja poročila o tem na drugi strani predstavljata dve samostojni odvetniški opravili, ki upraviičujeta vsako svojo nagrado.
DAVKI - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00077506
ZIZ člen 270. ZFPPIPP člen 42, 42/2, 44, 44/1, 130, 130/2, 131, 132. ZDavP-2 člen 126, 126/2, 126/6. ZGD-1 člen 263, 515, 515/6. ZSZ člen 58, 84.
odškodninska odgovornost poslovodje - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve avtomobila - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - neznatna škoda - aktivna legitimacija - zastaranje pravice do izterjave davka - zadržanje zastaranja - vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - čas nastopa insolventnosti - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - omejitev odškodninske odgovornosti
Od začetka stečaja davčni organ glede na določbe 131. in 132. člena ZFPPIPP v povezavi z drugim odstavkom 130. člena ZFPPIPP, ne more več opraviti davčne izvršbe, zato je od začetka stečaja dalje zadržan tek absolutnega zastaranja pravice do izterjave davkov.
NUSZ ni terjatev države, ampak občine. Davčni organ, ki za občine opravlja le odmero nadomestila za posamezno leto na podlagi podatkov občin, v postopkih zaradi insolventnosti ne more uveljavljati terjatev kot njihov nosilec, ampak lahko nastopa zgolj kot njihov skrbnik.
Za uporabo izjeme po tretjem odstavku 44. člena ZFPPIPP mora tožeča stranka izkazati, da je šlo za namerno, hoteno povzročitev škode. Opustitev dolžnih ravnanj po ZFPPIPP je predpostavka odškodninske odgovornosti poslovodje, ne zadošča pa za ugotovitev hujše oblike krivde (namen ali huda malomarnost).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00078151
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. URS člen 3a. ZVPot-1 člen 2. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. ZPP člen 180, 180/3.
potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutna klavzula v CHF - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost kreditne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - preprečitev težko nadomestljive škode - pogoj reverzibilnosti - določitev vsebine pravnega standarda - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - poznavanje prava po uradni dolžnosti - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - razlaga direktive - sodna praksa SEU - načelo primarnosti prava EU - načelo učinkovitosti prava EU - implementacija direktive - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - odlog izpolnitve obveznosti - učinkovitost sodnega varstva v primeru uspeha v sporu
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je določbe ZIZ o težko nadomestljivi škodi iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ in tudi slovensko sodno prakso, ki se je oblikovala v zvezi z "običajnimi" (nepotrošniškimi) zadevami zavarovanja, v zadevah potrošniških kreditnih pogodb z valutno klavzulo CHF nujno razlagati lojalno tako, da ta interpretacija ne bo nasprotovala 6(1) in 7(1) členu Direktive 92/13 niti načelu učinkovitosti varstva potrošnikov, kot je pojasnilo SEU v zadevi C-287/22.
Ob lojalni (evroskladni) razlagi slovenskega pravnega reda, upoštevaje razloge sodbe C-287/22, reverzibilnost ni relevanten pogoj za presojo utemeljenosti začasne odredbe, s katero se zahteva začasno zadržanje izvajanja domnevno nične potrošniške kreditne pogodbe z valutno klavzulo.
Skladno z razlago SEU je mogoče zagotoviti polni učinek končne odločitve v tem potrošniškem sporu o (ne)veljavnosti potrošniške kreditne pogodbe z valutno klavzulo in hkrati polni učinek ter cilj Direktive 93/13 le, če bo potrošnik lahko vse svoje zahtevke v celoti uveljavil v okviru iste pravde, ne da bi mu bilo treba nenehno spreminjati (razširjati) svoj zahtevek ali celo vložiti novo tožbo (primerjaj 50., 51. in 56. točko sodbe C-287/22).
Tako se s precejšnjo stopnjo verjetnosti nakazuje, da v primeru, če bi bili zahtevki tožnikov v tej pravdi utemeljeni, polnega učinka končne meritorne odločitve v tej pravdi in polnega učinka Direktive 93/13 ne bo mogoče zagotoviti brez začasnega zavarovanja, s katerim bi se zadržalo plačevanje mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi spornih pogodb. To pa je - poleg verjetnosti obstoja terjatve na ničnost pogodbe in verjetnosti obstoja terjatve na vračilo preplačanih zneskov - edini relevantni pogoj, ki ga je mogoče postaviti tožnikoma za utemeljitev predlaganega zavarovanja, če naj se določbe ZIZ in nacionalna sodna praksa razlagajo lojalno, kot nalaga sodba SEU C-287/22.
URS člen 39, 40, 74. ZMed člen 26, 26/4, 27, 27/3, 31, 31/1, 31/1-2, 31/1-6.
svoboda izražanja - pravica do popravka objavljenega obvestila - pravica do popravka in odgovora - pravica do objave popravka - namen pravice do popravka - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin - objava popravka po ZMed - audiatur et altera pars - razlogi za zavrnitev objave (odklonilni razlogi)
Tožnik je bil v oddaji označen kot "najbolj znani proticepilec". Ta del prispevka je središče pravne presoje, znotraj katerega se ugotavlja, ali je bil s tako označbo prizadet zasebni interes tožnika, kakšen vtis si je ustvarila javnost glede stališč tožnika glede cepljenja ob ogledu oddaje, in znotraj tega okvira, ali obstaja interes javnosti, da se skozi nadaljnji dialog seznani s pogledom tožnika na označbo "proticepilec", kot to zahteva tožnik z objavo popravka. Za presojo pravovarstvenega zahtevka tožnika je namreč bistveno, kakšen vtis si je javnost ustvarila glede sporne označbe.
začasna odredba - pravno sredstvo - ugovor kot pravno sredstvo - stroški ugovora - taksna tarifa - odvetniški stroški
Upnik nima prav, da je v tem postopku treba upoštevati določbo tar. št. 31/3 OT, po kateri se ugovor zoper predlog za začasno odredbo (stroške katerega je upnik dolžan povrniti dolžniku) ovrednoti zgolj s 50 % iz tar. št. 19 OT, kar pa predstavlja 1500 točk in ne 3000 točk. Sodišče prve stopnje je glede na vrednost spornega predmeta 546.461,16 EUR storitev pravilno ovrednotilo po tar. št. 19 OT, in sicer s 3000 odvetniškimi točkami (upnik temu ne nasprotuje oziroma to okoliščino izrecno priznava). Ker gre za ugovor kot pravno sredstvo, pa od teh 3000 točk pravilno tudi ni prisodilo samo 50 % (kot to določa tar. št. 31/3 OT), ampak je odmerjeno število točk dolžniku prisodilo v celoti, tj. 100 %. Sodišče prve stopnje se je pri tem sicer res zmotno sklicevalo na tar. št. 31/3 OT, vendar to nima pomena, kot mu ga pripisuje upnik. Sklicevalo se je na napačno tar. št. OT, ampak je odločilo pravilno. Po tar. št. 31/7 OT iz X. poglavja Posebnega dela OT, ki jo je po presoji pritožbenega sodišča treba uporabiti v konkretnem primeru, se namreč odvetnikova storitev odmeri po tar. št. 19 OT in ne zgolj s 50 % iz tar. št. 19 OT.
Dolžnica ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje v zvezi s priznanjem posameznih stroškovnih postavk, pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje pa ne more izpodbiti s sklicevanjem na slabo premoženjsko stanje. Dejstvo, da dolžnica zaradi svojega slabega premoženjskega stanja stroškov ne zmore plačati, namreč ne predstavlja upravičenega razloga, zaradi katerega sodišče dolžnici v plačilo ne bi naložilo stroškov, ki so upnici utemeljeno nastali v izvršilnem postopku, ki ga zoper dolžnico vodi zaradi neplačila terjatve.
FIRMSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00076986
ZGD-1 člen 12, 12/1, 23, 23/1, 25, 25/1, 25/3. OZ člen 131, 352, 352/1, 365. ZIL-1 člen 121a, 124c. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 185, 185/1, 186, 188, 188/2, 188/3.
neposlovna odškodninska odgovornost - povzročitev škode - firma - prenehanje družbeništva v družbi - osebno ime in priimek kot sestavina firme - soglasje družbenika - ugovor pasivne legitimacije - ugovor zastaranja - zastaranje odškodninske terjatve - predlog za izvršbo kot tožba - pretrganje zastaranja - licenčnina - učinkovito sodno varstvo - sprememba tožbe - delni umik tožbe - privilegirana sprememba tožbe
Sodišče prve stopnje je pasivno stvarno legitimacijo toženke pravilno prepoznalo v trditvah tožnika, da je toženka tista družba, ki je brez njegovega soglasja poslovala s firmo, v kateri je bil njegov priimek, in mu s takšnim ravnanjem povzročila škodo. Zoper toženko se uveljavlja neposlovna odškodninska odgovornost, predpostavke katere so protipravnost, škoda, vzročna zveza in krivda (131. člen OZ).
Odločitev o dovolitvi spremembe tožbe z dne 27. 9. 2021 je vezana zgolj na vprašanje njene smotrnosti z vidika celostne razrešitve spornega razmerja in nikakor ne na okoliščino, ali je spremenjeni zahtevek vsebinsko utemeljen. Zato toženka ne more uspeti s pritožbenim sklicevanjem na ugovor pasivne legitimacije. Namen te procesne možnosti je namreč v tem, da se v skladu z načelom ekonomičnosti odloči o vseh zahtevkih, ki izvirajo iz istega pravnega razmerja, v enem postopku in uporabi enako, že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna ureditev spora. To je tudi v skladu z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu, saj bi moral v nasprotnem primeru tožnik vložiti novo tožbo.
Tožnikov zahtevek za plačilo običajne licenčnine utemeljen na podlagi 124.c člena v zvezi s 121.a členom ZIL-1.
prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - cestninski zavezanec - OBU naprava - odgovornost za prekršek - odgovornost pravne osebe - pojem odgovorne osebe - odgovornost odgovorne osebe in neposrednega storilca prekrška - odgovornost neposrednega storilca prekrška - voznik - izrek odločbe o prekršku - zakonski znaki prekrška - opis prekrška - storilec prekrška
V predmetni zadevi bi moral prekrškovni organ v izreku odločbe o prekršku navesti temelj odgovornosti oziroma konkretizirati odgovornost storilca, pa tega ni storil. Ker se iz izreka odločbe o prekršku ne da razbrati, ali je B. B. odgovoren kot posameznik ali kot odgovorna oseba pravne osebe A. d.o.o., je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Po presoji višjega sodišča je v primeru, če je prekršek storjen z motornim vozilom, ki je last pravne osebe in ki je tudi uporabnica elektronskega cestninjenja, lahko (glede na naravo kršitve, ko registrska številka vozila, ni enaka zapisu na OBU napravi), poleg pravne osebe za istovrstni prekršek kaznovana le še odgovorna oseba te pravne osebe. Za odgovorno osebo pravne osebe (po tretjem odstavku v zvezi z 10. alineo prvega odstavka 50. člena ZCestn) je namreč mišljena tista oseba, ki je bila v skladu z notranjimi akti pravne osebe (t.i. uporabnice elektronskega cestninjenja ali na podlagi splošnih predpisov za namestitev OBU naprave v vozilo) tudi zadolžena. Prekrškovni organ je sicer ugotovil, da je storilec uporabljal oziroma vozil vozilo, v katerem je bila nameščena OBU naprava, katere zapis registrske oznake se ne ujema z registrsko oznako vozila, ni pa ugotovil dejstev in okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je pravna oseba A. d.o.o. storilca kot odgovorno osebo pravne osebe zadolžila za kontrolo OBU naprav in opremljenost vozil oziroma z namestitvijo OBU naprave v vozilo, ki ga je vozil B. B. Samo iz ugotovitve, da je storilec z omenjenim vozilom upravljal kot voznik, na to ni mogoče sklepati.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev začasnega skrbnika - udeležba v nepravdnem postopku - pogoji za udeležbo - pravni interes za udeležbo v postopku - pravica do družinskega življenja - čustvena navezanost
Iz razlogov, ki jih je navedla v predlogu, izhaja, da prijaviteljica udeležbe izraža skrb za dobrobit sestre in da, po njeni oceni, med njima obstaja globoka čustvena vez. Medsebojni odnos nasprotne udeleženke in predlagateljice udeležbe v postopku tako zahteva varstvo v okviru ustavne pravice do družinskega življenja. S tem je v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZNP-1 podan pravni interes (kot nepremoženjski, osebnostni interes v zgoraj obrazloženem smislu) prijaviteljice za udeležbo v postopku oziroma je izkazano, da je udeležba v postopku v korist nasprotne udeleženke (243. člen DZ).
začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - predlog upnika za izrek denarne kazni - namen denarne kazni
V konkretnem primeru se je veljavnost začasne odredbe iztekla z dnem 22. 3. 2024 (zadnji predviden stik) oziroma najkasneje dne 26. 4. 2024, ko sta udeleženca o načinu izvrševanja stikov sklenila novo začasno sodno poravnavo. Najkasneje v tem trenutku je izdani sklep o začasni odredbi izgubil moč sklepa o izvršbi, zato po njem sodišče prve stopnje v nobenem primeru ne bi moglo več dopolniti izdanega sklepa s sredstvom zavarovanja po 226. členu ZIZ.
V sodni praksi je povsem ustaljeno stališče, da namen denarne kazni, izrečene po 226. členu ZIZ, kljub izrazoslovju v ZIZ ni v kaznovanju dolžnika, pač pa ima značaj sredstva zavarovanja, s katerim naj sodišče doseže spoštovanje obveznosti iz izrečene začasne odredbe. Zaradi takšnega namena denarne kazni sodišče po trenutku, ko začasna odredba preneha veljati in izgubi moč sklepa o izvršbi, nima več materialnopravne podlage za ugotavljanje morebitne pretekle kršitve in za nadaljevanje postopka z izvršbo denarne kazni po uradni dolžnosti.
začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - preživnina otrok - ogroženost otrokovega preživljanja
Tudi večletno življenje (da ne rečemo životarjenje) v relativnem pomanjkanju in odrekanju, na robu revščine, ko so otroci prikrajšani za marsikaj, kar je sicer na voljo njihovim vrstnikom, lahko pomeni ogroženost skladnega duševnega in telesnega razvoja otrok v smislu 157. in 161. člena DZ.