CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00078126
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. URS člen 3a. ZVPot-1 člen 2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. OZ člen 87, 87/1. ZPP člen 180, 180/3.
potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutna klavzula v CHF - ničnost kreditne pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne in nedenarne terjatve z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - verjetnost obstoja denarne terjatve - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - težko nadomestljiva škoda - določitev vsebine pravnega standarda - hujše neugodne posledice, kot bi nastale upniku - pogoj reverzibilnosti - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - poznavanje prava po uradni dolžnosti - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - razlaga direktive - sodna praksa SEU - načelo primarnosti prava EU - načelo učinkovitosti prava EU - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - odlog izpolnitve obveznosti - učinkovitost sodnega varstva v primeru uspeha v sporu - vsebina tožbe - posledice ničnosti pogodbe - kondikcijski zahtevek - obresti
Povedano drugače: Skladno z razlago SEU je mogoče zagotoviti polni učinek končne odločitve v potrošniškem sporu o (ne)veljavnosti potrošniške kreditne pogodbe z valutno klavzulo in hkrati polni učinek ter cilj Direktive 93/13 le, če bo potrošnik lahko vse svoje zahtevke v celoti uveljavil v okviru iste pravde, ne da bi mu bilo treba nenehno spreminjati (razširjati) svoj zahtevek ali celo vložiti novo tožbo (primerjaj 50., 51. in 56. točko sodbe C-287/22).
Položaj, v katerem se znajde potrošnik, če mu to ni omogočeno (in že sam po sebi vključuje različne negativne posledice tako na premoženjskem kot nepremoženjskem področju), pa ob lojalni (evroskladni) razlagi ustreza standardu težko nadomestljive škode.
začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - predlog upnika za izrek denarne kazni - namen denarne kazni
V konkretnem primeru se je veljavnost začasne odredbe iztekla z dnem 22. 3. 2024 (zadnji predviden stik) oziroma najkasneje dne 26. 4. 2024, ko sta udeleženca o načinu izvrševanja stikov sklenila novo začasno sodno poravnavo. Najkasneje v tem trenutku je izdani sklep o začasni odredbi izgubil moč sklepa o izvršbi, zato po njem sodišče prve stopnje v nobenem primeru ne bi moglo več dopolniti izdanega sklepa s sredstvom zavarovanja po 226. členu ZIZ.
V sodni praksi je povsem ustaljeno stališče, da namen denarne kazni, izrečene po 226. členu ZIZ, kljub izrazoslovju v ZIZ ni v kaznovanju dolžnika, pač pa ima značaj sredstva zavarovanja, s katerim naj sodišče doseže spoštovanje obveznosti iz izrečene začasne odredbe. Zaradi takšnega namena denarne kazni sodišče po trenutku, ko začasna odredba preneha veljati in izgubi moč sklepa o izvršbi, nima več materialnopravne podlage za ugotavljanje morebitne pretekle kršitve in za nadaljevanje postopka z izvršbo denarne kazni po uradni dolžnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00077065
ZKP člen 55, 357, 357-4. KZ-1 člen 122, 122/1.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - smrt oškodovanca - procesna predpostavka - predlagalni delikt - nadaljevanje kazenskega pregona - rok za nadaljevanje kazenskega pregona - zavrnilna sodba
Situacijo, ko oškodovanec, ki je upravičen vložiti predlog za kazenski pregon, umre med postopkom, ureja 55. člen ZKP.
Če po poteku trimesečnega roka od smrti oškodovanca nobeden od upravičencev iz 55. člena ZKP ne poda izjave za nadaljevanje postopka, predstavlja to v primeru predlagalnega delikta obstoj okoliščine, ki izključuje kazenski pregon, saj kazenski postopek teče brez predloga oškodovanca za pregon.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00078423
OZ člen 18, 29, 59, 59/2. ZASP člen 31, 80, 80/1, 80/2, 137, 137-1, 168, 168/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2.
procesna legitimacija - stvarna legitimacija - konkludentno soglasje - pogajanja - odložni pogoj - učinkovanje ex tunc - pravica radiodifuzne retransmisije - pravica radiodifuzne retransmisije oddaj RTV-organizacij - avtorsko delo - meja preizkusa sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - licenčna analogija
Če je bilo uporabniku ponujeno, kot je bilo ugotovljeno, da je bilo pritožnici, da retransmisijo po izteku licenčne pogodbe vrši po isti ceni, in to na način "vzemi ali pusti", pa ponudba ni sprejeta in uporabnik še naprej retransmitira programe, je velikost oškodovanja - z uporabo merila dogovorjenega honorarja - materialnopravno utemeljeno, praktično pa preprosto odčitati iz te ponudbe.
Konkludentnega soglasja ne potrjuje zanesljivo niti okoliščina, da je tožnica pritožnici v spornem obdobju "dostavljala signal". Na prvi stopnji ni bilo do konca raziskano, kaj to zares pomeni (signal je valovanje, ne stvar). Ugotovljeno pa je bilo bistveno, da je pritožnica lahko TV-programe A. kadarkoli prenehala retransmitirati svojim naročnikom. Zato za utemeljenost izpodbijane sodbe v tem delu zadostuje že pravilno splošno izhodišče, da ni dolžnost imetnika izključne pravice, da preprečuje njene kršitve, temveč tretjih, da je ne kršijo.
Podjetje ima prevladujoč položaj, kadar lahko v znatni meri ravna neodvisno od konkurentov, strank ali potrošnikov. Česar pa o tožnici ni mogoče trditi, če ima ob sebi konkurenta, ki ponuja substitute, h katerim je bilo mogoče preiti, in nasproti sebi kartel strank s primerljivo močjo, kot je njena.
ZIZ člen 15, 38, 38/6, 56, 56/1, 56/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/2, 365-2, 365-3.
izvršilni stroški - nepravilno odmerjeni stroški - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - odmera stroškov - zmotna uporaba materialnega prava - ničnost notarskega zapisa - ugovor po izteku roka - stroški predloga za odlog - stroški ugovora po izteku roka - predlog stranke za odlog - uveljavljanje ničnosti
V obravnavanem primeru sta dolžnika hkrati z ugovorom, v katerem sta uveljavljala ničnost izvršilnega naslova (notarskih zapisov), vložila tudi predlog za odlog izvršbe zaradi vložene tožbe na ugotovitev ničnosti notarskih zapisov, kateremu je bilo ugodeno ter je bila izvršba odložena do pravnomočnosti pravde P 743/2017 Okrožnega sodišča v Celju. Dolžnika sta v tej pravdi s svojim tožbenim zahtevkom uspela, sodišče prve stopnje pa je ugodilo njunemu ugovoru in razveljavilo sklep o dovolitvi izvršbe ter zavrnilo upničin predlog za izvršbo, pri čemer ta odločitev sodišča prve stopnje (prvi odstavek točke I. izreka) ni pritožbeno izpodbijana. Glede na šesti odstavek 38. člena ZIZ je zato treba šteti, da stroški predloga dolžnikov za odlog izvršbe predstavljajo strošek, ki jima ga je upnica neutemeljeno povzročila.
DAVKI - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00077506
ZIZ člen 270. ZFPPIPP člen 42, 42/2, 44, 44/1, 130, 130/2, 131, 132. ZDavP-2 člen 126, 126/2, 126/6. ZGD-1 člen 263, 515, 515/6. ZSZ člen 58, 84.
odškodninska odgovornost poslovodje - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve avtomobila - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - neznatna škoda - aktivna legitimacija - zastaranje pravice do izterjave davka - zadržanje zastaranja - vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - čas nastopa insolventnosti - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - omejitev odškodninske odgovornosti
Od začetka stečaja davčni organ glede na določbe 131. in 132. člena ZFPPIPP v povezavi z drugim odstavkom 130. člena ZFPPIPP, ne more več opraviti davčne izvršbe, zato je od začetka stečaja dalje zadržan tek absolutnega zastaranja pravice do izterjave davkov.
NUSZ ni terjatev države, ampak občine. Davčni organ, ki za občine opravlja le odmero nadomestila za posamezno leto na podlagi podatkov občin, v postopkih zaradi insolventnosti ne more uveljavljati terjatev kot njihov nosilec, ampak lahko nastopa zgolj kot njihov skrbnik.
Za uporabo izjeme po tretjem odstavku 44. člena ZFPPIPP mora tožeča stranka izkazati, da je šlo za namerno, hoteno povzročitev škode. Opustitev dolžnih ravnanj po ZFPPIPP je predpostavka odškodninske odgovornosti poslovodje, ne zadošča pa za ugotovitev hujše oblike krivde (namen ali huda malomarnost).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00079150
DZ člen 136, 136/1, 151, 151/1, 151/2, 151/4, 160, 161. ZOsn člen 45. ZNP-1 člen 42, 102, 102/3. ZPP člen 340, 341, 365, 365/1, 365/1-3.
sporazum staršev - šolanje - varstvo koristi otroka - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - verjetno izkazana nevarnost - starševska skrb - vpis otroka v osnovno šolo - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - sporazumno odločanje staršev o izvrševanju roditeljske pravice - ogroženost otroka
V skladu z ustaljenim stališčem v sodni praksi je v primerih, kot je obravnavani, ko je mld. otrok šoloobvezen in bi moral pričeti z obiskovanjem prvega razreda osnovne šole (45. člen ZOsn) ter se starša ne moreta sporazumeti o tem, katero osnovno šolo naj bi otrok obiskoval, odločitve pa ni mogoče odložiti (kot v predmetni zadevi, ko se prvi dan osnovne šole, 2. september 2024, naglo bliža in bo nastopil manj kot v roku 2 mesecev), potrebno, da sodišče za vmesno obdobje do končne odločitve o vpisu otroka, o tem odloči z začasno odredbo, ki jo mora nemudoma izdati.
Sodišče druge stopnje še dodaja, da kogentnih določb 136. in 151. člena DZ, ki terjata, da o vprašanjih otrokovega izobraževanja starša odločata sporazumno, če pa sporazum ni mogoč, o tem odloči sodišče, ni mogoče zaobiti na način, kot je storila predlagateljica v predmetni zadevi, ko je brez soglasja nasprotnega udeleženca in brez odločitve sodišča pri Osnovni šoli 1 podala vlogo za vpis mld. A. A. v prvi razred Osnovne šole 1, ki ji je osnovna šola ugodila in izdala potrdilo o vpisu.
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/5, 104, 104/2, 233, 233/7, 233/8, 400, 402, 402/2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/4.
postopek osebnega stečaja - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - nagrada upravitelja - odpust obveznosti - predujem za kritje začetnih stroškov osebnega stečaja - odplačnost - vračilo predujma - sorazmerno plačilo
Ob upoštevanju posebnosti postopka osebnega stečaja daje smiselna uporaba pravil o predujmu podlago za sklep, da mora znesek plačil po osmem odstavku v zvezi s sedmim odstavkom 233. člena ZFPPIPP vključevati tudi nadomestilo upravitelju za izvajanje dodatnih nalog v postopku odpusta obveznosti. To pa pomeni, da se nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog in pristojnosti upravitelja v postopku odpusta obveznosti izplača pred vračilom založenega predujma v dobro proračuna sodišča.
Če se je preizkusno obdobje končalo, trajalo pa je manj kot eno leto, upravitelj za zadnji del preizkusnega obdobja utemeljeno zahteva sorazmerno nagrado. V takšni situaciji se nagrada določi po dejanskem koncu preizkusnega obdobja in ne šele po poteku leta.
prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - cestninski zavezanec - OBU naprava - odgovornost za prekršek - odgovornost pravne osebe - pojem odgovorne osebe - odgovornost odgovorne osebe in neposrednega storilca prekrška - odgovornost neposrednega storilca prekrška - voznik - izrek odločbe o prekršku - zakonski znaki prekrška - opis prekrška - storilec prekrška
V predmetni zadevi bi moral prekrškovni organ v izreku odločbe o prekršku navesti temelj odgovornosti oziroma konkretizirati odgovornost storilca, pa tega ni storil. Ker se iz izreka odločbe o prekršku ne da razbrati, ali je B. B. odgovoren kot posameznik ali kot odgovorna oseba pravne osebe A. d.o.o., je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Po presoji višjega sodišča je v primeru, če je prekršek storjen z motornim vozilom, ki je last pravne osebe in ki je tudi uporabnica elektronskega cestninjenja, lahko (glede na naravo kršitve, ko registrska številka vozila, ni enaka zapisu na OBU napravi), poleg pravne osebe za istovrstni prekršek kaznovana le še odgovorna oseba te pravne osebe. Za odgovorno osebo pravne osebe (po tretjem odstavku v zvezi z 10. alineo prvega odstavka 50. člena ZCestn) je namreč mišljena tista oseba, ki je bila v skladu z notranjimi akti pravne osebe (t.i. uporabnice elektronskega cestninjenja ali na podlagi splošnih predpisov za namestitev OBU naprave v vozilo) tudi zadolžena. Prekrškovni organ je sicer ugotovil, da je storilec uporabljal oziroma vozil vozilo, v katerem je bila nameščena OBU naprava, katere zapis registrske oznake se ne ujema z registrsko oznako vozila, ni pa ugotovil dejstev in okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je pravna oseba A. d.o.o. storilca kot odgovorno osebo pravne osebe zadolžila za kontrolo OBU naprav in opremljenost vozil oziroma z namestitvijo OBU naprave v vozilo, ki ga je vozil B. B. Samo iz ugotovitve, da je storilec z omenjenim vozilom upravljal kot voznik, na to ni mogoče sklepati.
Dolžnica ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje v zvezi s priznanjem posameznih stroškovnih postavk, pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje pa ne more izpodbiti s sklicevanjem na slabo premoženjsko stanje. Dejstvo, da dolžnica zaradi svojega slabega premoženjskega stanja stroškov ne zmore plačati, namreč ne predstavlja upravičenega razloga, zaradi katerega sodišče dolžnici v plačilo ne bi naložilo stroškov, ki so upnici utemeljeno nastali v izvršilnem postopku, ki ga zoper dolžnico vodi zaradi neplačila terjatve.
začasna odredba - pravno sredstvo - ugovor kot pravno sredstvo - stroški ugovora - taksna tarifa - odvetniški stroški
Upnik nima prav, da je v tem postopku treba upoštevati določbo tar. št. 31/3 OT, po kateri se ugovor zoper predlog za začasno odredbo (stroške katerega je upnik dolžan povrniti dolžniku) ovrednoti zgolj s 50 % iz tar. št. 19 OT, kar pa predstavlja 1500 točk in ne 3000 točk. Sodišče prve stopnje je glede na vrednost spornega predmeta 546.461,16 EUR storitev pravilno ovrednotilo po tar. št. 19 OT, in sicer s 3000 odvetniškimi točkami (upnik temu ne nasprotuje oziroma to okoliščino izrecno priznava). Ker gre za ugovor kot pravno sredstvo, pa od teh 3000 točk pravilno tudi ni prisodilo samo 50 % (kot to določa tar. št. 31/3 OT), ampak je odmerjeno število točk dolžniku prisodilo v celoti, tj. 100 %. Sodišče prve stopnje se je pri tem sicer res zmotno sklicevalo na tar. št. 31/3 OT, vendar to nima pomena, kot mu ga pripisuje upnik. Sklicevalo se je na napačno tar. št. OT, ampak je odločilo pravilno. Po tar. št. 31/7 OT iz X. poglavja Posebnega dela OT, ki jo je po presoji pritožbenega sodišča treba uporabiti v konkretnem primeru, se namreč odvetnikova storitev odmeri po tar. št. 19 OT in ne zgolj s 50 % iz tar. št. 19 OT.
ZSpo člen 17, 64. ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 44, 44/1.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - športni objekt občinskega pomena - pretekla raba - pretekla raba zemljišča - vsebina prostorsko ureditvenih pogojev - obseg pripadajočega zemljišča - parkirišče
Parkirišče ob balinišču ni športni objekt, saj ni namenjeno izvajanju balinskega športa, niti pripravam nanj. Z njim je omogočen le bolj udoben dostop.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev začasnega skrbnika - udeležba v nepravdnem postopku - pogoji za udeležbo - pravni interes za udeležbo v postopku - pravica do družinskega življenja - čustvena navezanost
Iz razlogov, ki jih je navedla v predlogu, izhaja, da prijaviteljica udeležbe izraža skrb za dobrobit sestre in da, po njeni oceni, med njima obstaja globoka čustvena vez. Medsebojni odnos nasprotne udeleženke in predlagateljice udeležbe v postopku tako zahteva varstvo v okviru ustavne pravice do družinskega življenja. S tem je v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZNP-1 podan pravni interes (kot nepremoženjski, osebnostni interes v zgoraj obrazloženem smislu) prijaviteljice za udeležbo v postopku oziroma je izkazano, da je udeležba v postopku v korist nasprotne udeleženke (243. člen DZ).
DZ člen 136, 137, 157, 157/2, 157/3, 161, 175, 175/1.
začasna odredba v družinskih sporih - namestitev otroka v zavod - ogroženost otroka - vedenjske motnje
V okvir starševske skrbi, poleg skrbi za otrokovo življenje in zdravje, sodi tudi skrb za njegovo vzgojo in nadzor ter obveznost, da se mu omogoči skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Kot je pokazal dokazni postopek, nasprotna udeleženka v zadnjem, daljšem obdobju ne uspe na mld. A. A. vplivati na način, da ne bi imel resnih vedenjskih in učnih težav ter da se ne bi zapletal v nasilne incidente.
V skladu s prvim odstavkom 197. člena DZ sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Sodišče mora torej najprej ugotoviti, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, ali so se potrebe preživninskega upravičenca in/ali zmožnosti zavezanca pravno odločilno spremenile.
Trditve o procesnih kršitvah morajo biti - če naj bodo predmet vsebinske presoje - konkretizirane, zato lahko pritožbeno sodišče na perpetuirani pavšalni očitek o kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 odgovori le, da je sodišče prve stopnje v sklepu navedlo popolne in preverljive razloge o odločilnih dejstvih, s katerimi se pritožba v večjem delu sploh ne sooča, temveč le podaja nedokazane in nekonkretizirane trditve ter svoje subjektivne poglede na zadevo, ki jih prezentira kot gotova dejstva.
ZIZ člen 12, 212/1, 212/2, 212/3, 212/4, 215. OZ člen 269, 269/1, 269/2. ZPP člen 365, 365/2.
izvršba - izvršilni naslov - določitev sodnih penalov - sodni penali - sklep o določitvi sodnih penalov - neizpolnitev obveznosti
Neutemeljene so dolžničine pritožbene navedbe o nedopustnosti sodnih penalov zaradi narave nedenarne dolžničine obveznosti (dolžnica navaja, da je ta obveznost nadomestna in ne nadomestna). Sodne penale po 269. členu OZ je namreč mogoče določiti v primeru nadomestnih in nenadomestnih nedenarnih obveznosti. Zato dolžnica nima prav, da bi upnica lahko, ker je dolžničina obveznost nadomestna, vložila le predlog za izvršbo. Dolžnica je bila glede na 212. člen ZIZ upravičena, da se lahko odloči, ali bo predlagala naložitev sodnih penalov ali pa bo vložila predlog za izvršbo za izpolnitev nedenarne obveznosti.
začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - preživnina otrok - ogroženost otrokovega preživljanja
Tudi večletno življenje (da ne rečemo životarjenje) v relativnem pomanjkanju in odrekanju, na robu revščine, ko so otroci prikrajšani za marsikaj, kar je sicer na voljo njihovim vrstnikom, lahko pomeni ogroženost skladnega duševnega in telesnega razvoja otrok v smislu 157. in 161. člena DZ.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 40.
nagrada za delo izvedenca - pravica izvedenca do nagrade - nagrada za izvid in mnenje - pregled
Pri presoji, ali je izvedenka opravila delo, ki ji ga je naložilo sodišče, ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka z mnenjem strinjajo, prav tako ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo njene ugotovitve.
Za odmero nagrade za pregled je ključno trajanje pregleda samega in ne morebitne kasnejše analize ob pregledu zaznanega; te so del izdelave mnenja, njihova zahtevnost pa se upošteva v okviru postavk zahtevno/zelo zahtevno/izjemno zahtevno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00078506
ZIZ člen 272. ZPP člen 339, 339/2-1, 339/2-2, 339/2-8. URS člen 22, 23, 23/2.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - zavrnitev ugovora - kontradiktornost v postopku zavarovanja - ugovorne navedbe - ugovor aktivne legitimacije - pogoji za izdajo začasne odredbe - opredelitev do konkretiziranih in pravno pomembnih ugovorov - zahteva po obrazloženosti sodne odločbe - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - pravica do poštenega postopka - pravica do sodnega varstva - pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - ugovor krajevne pristojnosti - pravila postopka v gospodarskih sporih - promet z gozdovi - predkupna pravica
V postopku zavarovanja se kontradiktornost nujno ne zagotavlja pred izdajo začasne odredbe, ampak šele naknadno z vložitvijo ugovora zoper prvostopenjsko odločitev, kar je skladno z določbami ZIZ in stališči Ustavnega sodišča. Je pa zato še toliko bolj potrebno oziroma nujno, da se sodišče prve stopnje v sklepu, s katerim odloča o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi, do ugovornih navedb tudi opredeli. V nasprotnem primeru, če sklep o ugovoru predstavlja le prepis navedb strank in nato v delu, ki naj bi predstavljal obrazložitev odločitve o ugovoru le prepis sklepa o začasni odredbi, je načelo kontradiktornosti dejansko izvotljeno. Ugovorne navedbe so dopustne in za odločitev pomembne, v izpodbijanem sklepu pa o njih ni najti razlogov. Gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Vpis zadeve v posamezen vpisnik sodišča sam po sebi ne vpliva niti na pristojnost niti na pravila postopka. Zato morebiten napačen vpis zadeve v posamezen vpisnik sodišča še ne predstavlja kršitve pravice do zakonitega (naravnega) sodnika. Pritožba pa ne zatrjuje, da sodnica, ki je izdala izpodbijani sklep, ne bi bila določena skladno z vnaprejšnjimi pravili ZS, Sodnega reda in letnega razporeda dela sodnikov, kot tudi ne navaja, da bi sodišče prve stopnje uporabilo kakšno določbo, ki jo sme uporabiti samo v gospodarskih sporih.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda pritožbenega roka - zavrnitev predloga - očitno neupravičen razlog - opravičljiva zamuda - nepričakovan dogodek - upravičen razlog za zamudo roka - primeren dokaz
Vsakršna bolezen ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne glede na njeno težo in vpliv na strankine psihofizične sposobnosti. Izpolnjen mora biti dodaten pogoj, da je bolezen ali poškodba nastopila nenadno in nepredvidljivo, saj sicer velja, da ima stranka dovolj časa, da si zagotovi prisotnost pooblaščenca na naroku oziroma, da preko pooblaščenca vloži ustrezno pravno sredstvo.
Stališče o nepravilnosti pri vročanju je le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog.
Tožnica (sicer pavšalnih) trditev o obstoju prometne nesreče in v tej posledici zatrjevanih utrpelih poškodb in težav ni z ničemer izkazala, saj ni predložila nobene uradne (policijske ali zdravstvene) dokumentacije ali predlagala izvedenca medicinske stroke, ki bi lahko predstavljala zanesljiv in objektiven dokaz, dokaz z njenim zaslišanjem pa ni primeren v ta namen.