izvršba - neupravičena pridobitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - poziv za izpolnitev obveznosti - izstavitev računa - pogodbeno razmerje - vlaganja v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine - uporabnina
V kolikor stranka – uporabnik prostora – z investicijami poveča njegovo vrednost, je lastnik tisti, ki ima lahko od teh investicij koristi. In za to, da je mogoče ugoditi zahtevku iz naslova neupravičene pridobitve, mora biti izkazano tako prikrajšanje na eni strani kot tudi okoriščanje na drugi (1. odst. 190. čl. OZ).
pravica do sojenja v razumnem roku – kriteriji za določitev višine odškodnine
Po oceni pritožbenega sodišča predstavlja, upoštevaje tudi določbo 179. člena Oz, pravično odškodnino za tožnikove duševne bolečine znesek 2.500,00 EUR, višji tožbeni zahtevek pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča pretiran. Pritožnik se sicer sklicuje na sodbe ESČP, ko so bile za približno enako dolge postopke prisojene precej višje odškodnine, vendar pa spregleda, da je šlo v teh zadevah za poseg v pomembnejšo človekovo pravico oziroma v tistih postopkih za zahtevano sodno varstvo v zvezi s pomembnejšo človekovo dobrino oziroma je imela za oškodovanca zadeva vendarle resnejši pomen, kot v konkretnem primeru. V sporni zadevi je tožnik terjal varstvo svoje pravice do združevanja (članstva v društvu - lovski družini), ki mu je omogočalo način preživljanja prostega časa (lov), pri čemer pa je poudarjal duševne bolečine razen v zvezi z dolgotrajnostjo postopka in same prizadetosti zaradi nezakonite izključitve iz društva predvsem v zvezi z okoliščino, da ni mogel opravljati več svojega „hobija“, t. j. lova. V primerjalnih zadevah, na katere se sklicuje v pritožbi, pa je šlo za zahtevke za pravično zadoščenje oziroma zahtevke za plačilo odškodnine zaradi posega v eno od človekovih osnovnih dobrin – zdravje oz. pravico do telesne integritete kot najpomembnejšo osebnostno pravico ter za poseg v človekovo pravico do časti in dobrega imena oz. pravico do osebne identitete zaradi neupravičeno sproženega kazenskega postopka zoper tamkajšnjega pritožnika.
Splošni pogoji so del zavarovalne pogodbe, zato so del pogodbenega materialnega prava, pogodbeno pravo pa je potrebno pri realizaciji pravic in obveznosti upoštevati.
izdelava zagatne stene kot nevarna dejavnost – krivdna odgovornost – odgovornost naročitelja del – prispevek oškodovanca – deljena odgovornost
Izdelava zagatne stene se je izvajala zaradi zaščite gradbene jame, torej s ciljem, da se prepreči zdrs zemljišča v gradbeno jamo. Zato po naravi stvari same ta dejavnost ne more biti nevarna dejavnost. Stališče o objektivni odgovornosti tožene stranke je materialnopravno zmotno.
sporazum o delitvi dediščine - dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora
Sporazum o delitvi dediščine, naveden v sklepu o dedovanju, je po svoji naravi sodna poravnava. To pa pomeni, da dednega dogovora ni mogoče izpodbijati s pritožbo v zapuščinskem postopku, temveč le s tožbo ob pogojih tožbe za razveljavitev sodne poravnave.
nedopustnost izvršbe - načelo zaupanja v zemljiško knjigo – učinek vpisane hipoteke
Tožeča stranka je sporne nepremičnine z vpisom lastninske pravice pridobila šele, ko so bile navedene nepremičnine že obremenjene z zastavno pravico, vpisano na podlagi sklepa o izvršbi. Na osnovi 5. in 10. čl. ZZK imetnik pravice pridobi nepremičnino obremenjeno z bremeni, ki so vpisana ob pridobitvi (začetek učinkovanja vpisov, načelo vrstnega reda). Tožeča stranka je torej sporno nepremičnino pridobila obremenjeno s hipoteko in je bila z zaznambo sklepa o izvršbi opozorjena na obstoj izvršilnega postopka. Morebitna dilema, ali zastavna pravica (hipoteka) učinkuje tudi zoper tistega, ki je pozneje pridobil lastninsko pravico, je odpravljena tudi z 2. odstavkom 170. čl. ZIZ.
ZPP člen 3, 7, 153/1, 212, 243. ZBPP člen 11, 26. OZ člen 921, 966.
oprostitev plačila stroškov za izvedenca - plačilo predujma za stroške za izvedenca - opustitev izvedbe dokaza – zavarovalna pogodba - osebno zavarovanje
Zavarovanec je upravičen do izplačila zavarovalnine v znesku, ki ustreza stopnji trajne invalidnosti le, če se v enem letu po nezgodi ugotovi, da je nezgoda povzročila trajno invalidnost zavarovanca.
S sklicevanjem na svoje slabo finančno in socialno stanje se stranka ne more razbremeniti svojega dokaznega bremena. Izvedbo potrebnih dokazov si lahko zagotovi preko instituta oprostitve stroškov postopka. V katerikoli fazi postopka lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč, ki med drugim obsega tudi oprostitev stroškov za izvedence. Vendar velja načelo dispozitivnosti. Če stranka te možnosti ne izkoristi niti ne plača potrebnih sredstev za izvedenca, sodišče tega dokaza ne izvede.
dokaz z izvedencem – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem – nov izvedenec - objektivna presoja – strah – vzročna zveza med škodnim dogodkom in degenerativnimi spremembami – sprožilni dejavnik
Zgolj nestrinjanje tožnika z ugotovitvami izvedenca še ne pomeni, da je bil ta pristranski.
Obveznost sodišča, da predlagane dokaze izvede, ni neomejena. Pravica do navajanja dejstev in dokazov strankam ne daje niti pravice do izvedbe vsakega predlaganega dokaza niti do izvajanja dokazov v nedogled, kadar je dejansko stanje dovolj razjasnjeno, da dodatni dokazni predlogi ne morejo bistveno pripomoči k njegovi boljši razjasnjenosti ali kadar predlogi merijo zgolj na zavlačevanje postopka.
Običajna zaskrbljenost, ki je izkazana v konkretnem primeru, po intenzivnosti pravno priznanega strahu ne dosega.
Ob upoštevanju izvedenčeve navedbe, da bi se lahko posledice degenerativnih sprememb izrazile tudi pri običajnem življenjskem tempu in aktivnosti, je celo v korist tožnika v celoti priznalo vzročno zvezo med nezgodo in posledicami, ki sicer izvirajo iz degenerativnih sprememb in mu na tej podlagi priznalo odškodnino za vse telesne bolečine, škode iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa ni omejilo, kot bi sicer lahko, če bi ocenilo, da bi se težave zaradi degenerativnih sprememb pojavile v vsakem primeru.
izločitev premoženja iz zapuščine – izločitveni zahtevek v pritožbenem postopku
Upoštevajoč, da je sodišče na podlagi 214. čl. ZD dolžno ugotoviti obseg zapuščine (poudarjeno preiskovalno načelo) in da je na podlagi 165. ter 166 čl. ZD dolžno zagotoviti, da se pravice strank ugotovijo ter zavarujejo in da do svojih pravic pridejo tudi osebe, ki niso popolnoma sposobne skrbeti za svoje zadeve (poudarjeno načelo oficialnosti), bi bilo prestrogo stališče, da je pritožnica zaradi neuveljavljanja izločitvenega zahtevka svojo pravico izgubila. Pritožnici je zato omogočeno, da bo v ponovljenem zapuščinskem postopku obravnavana zahteva za izločitev premoženja, ki jo je uveljavljala šele v pritožbenem postopku.
zavarovalna pogodba – zavarovalnina – alkoholiziranost – vzročna zveza med zavarovančevo alkoholiziranostjo in nesrečo – zakonske zamudne obresti od zavarovalnine
Odgovornost zavarovalnice je izključena, če obstaja vzročna zveza med zavarovančevo alkoholiziranostjo in nezgodo. Zavarovanec oziroma tožnik pa lahko v vsakem trenutku dokazuje, da alkoholiziranost ni bila vzrok za nezgodo.
Zavarovalnica je bila dolžna izplačati zavarovalnino v roku, ki ga določa 1. odstavek 943. člena OZ, to je v 14 dneh, šteto od dneva, ko je dobila obvestilo, da je zavarovalni primer nastal.
zaznamba sklepa o izvršbi – zaznamba sklepa na solastnem deležu – vezanost zemljiškoknjižnega sodišča na sklep o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na izvršilni sklep, zato izvršbe ne sme zaznamovati na celotni nepremičnini, če je bila dovoljena le na solastninskem deležu.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – skrbnost dobrega strokovnjaka
Samomorilno ogroženim pacientom se popolnega fizičnega varovanja ne more zagotoviti in do samomorov prihaja tudi na zaprtem oddelku Psihiatrične klinike. Izvedenec je izpostavil ugotovitev, da je bilo do leta 1997 na zaprtem oddelku Psihiatrične klinike storjenih pet samomorov, na odprtem oddelku te ustanove pa v istem obdobju trije, kar pomeni, da s samim sprejemom na zaprti oddelek pacientovega samomora ni mogoče preprečiti. Kot je poudarilo že prvostopenjsko sodišče je primaren namen hospitalizacije zdravljenje depresivnega in suicidalnega pacienta, kar naj bi posledično preprečilo storitev samomora. Žal zdravljenje ni vedno uspešno in pacient kljub skrbnemu nadzoru lahko stori samomor, saj je njegova preprečitev mogoča le s stalnim nadzorom, ki ga je praktično nemogoče zagotoviti. Poleg tega je stalno nadzorovanje pacienta zanj lahko zelo moteče in tako kot vsi ostali ukrepi proti volji pacienta možnost samomora lahko poveča.
Izgradnja zdravstvenega doma je sicer v javnem interesu, vendar ob tem ni izključen cilj občine kot investitorja, da se investicija povrne z najemninami prostorov v takšnem domu, s participacijo na dobičku zdravstvenega doma, kar vse je povsem splošno utečen način trženja zdravstvenih domov, tako da gradbeni pogodbi, kakršno je sklenila drugotožena stranka s tožečo stranko, ki posle sklepa zaradi pridobitne dejavnosti, ni mogoče absolutno odreči namena pridobivanja dobička in ko je temu tako in ko je izpolnjen pogoj prirejenosti pogodbenih subjektov, je gradbeno pogodbo, kot je obravnavana, v sporni zadevi opredeliti kot gospodarsko pogodbo v smislu določbe člena 25 ZOR.
Za terjatve iz takšnih pogodb pa skladno z določbo člena 374 ZOR velja triletni zastaralni rok, pritožba pa ne izpodbija pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da je triletni zastaralni rok iztekel že pred vložitvijo tožbe.
Pristop k dolgu je pogodba med upnikom in tretjim, s katero se ta upniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo terjatev od dolžnika in s to pogodbo stopi tretji v zavezo poleg dolžnika. Drugače pa je pri prevzemu dolga, ki se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero privoli upnik. Po določbi člena 448 ZOR s prevzemom dolga stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ta pa je prost obveznosti.
ZOR člen 452, 452/1. ZTVP člen 39, 39/1, 39/1-4. ZPP člen 224, 224/1, 224/4, 339/1.
pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote
Tožnikova terjatev se ne nanaša na toženi stranki prenešeni del premoženjske celote, zato tožena stranka (prevzemnica) ne odgovarja poleg dotedanjega imetnika te premoženjske celote in solidarno z njim za tožnikovo terjatev.
odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost sostorilcev, napeljevalcev in pomagačev – prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico - subrogacija
Kadar je isto škodo (škodni dogodek) povzročilo več oseb, te v razmerju do oškodovanca solidarno odgovarjajo za celoten obseg škode, če obstaja eden od položajev (predpostavk), določenih v 186. členu OZ. V teh primerih oškodovancu ni treba dokazovati vzročne zveze med ravnanjem posameznega (potencialnega) povzročitelja za nastalo škodo. Dokazati pa mora, da obstaja položaj, ki je podlaga (predpostavka) za uporabo pravil o solidarni odgovornosti preostali predpostavki – protipravnost in škodo.
spor majhne vrednosti – pravilo o dokaznem bremenu
Tožeča stranka je zatrjevala, da ima s tožencem sklenjeno veljavno pogodbo o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, in sicer za čas od 1.1.1998 do 1.1.2010. To polico je v postopku tudi predložila in na tej polici je tudi podpis zavarovalca. S tem je konkretno procesno dokazno breme prevalila na toženca. Toženec je zatrjeval, da te pogodbe ni podpisal. Pravilna je pritožbena navedba tožeče stranke, da toženec zgolj z zatrjevanjem, da pogodbeni ni podpisal in izpovedjo žene, da tudi ona te listine ni podpisala, še ni prevalil dokaznega bremena nazaj na tožečo stranko, ampak bi moral za te svoje trditve ponuditi tudi ustrezen dokaz, torej postavitev izvedenca grafologa.