začasna odredba - sredstvo izvršbe - sredstvo zavarovanja
Sredstvo zavarovanja začasne odredbe, s katero je odrejena prepoved odtujitve in obremenitve premičnin, ni zaznamba te prepovedi v vpisniku morskih čolnov Ministrstva za promet Republike Slovenije, Uprave RS za pomorstvo, Izpostava Piran, saj ZIZ takšnega sredstva zavarovanja oziroma izvršbe sploh ne predvideva.
Sodišče prve stopnje je pri sojenju svojo odločitev oprlo le na posredno izvedene dokaze in listine v spisu. Zato je dana podlaga za spremembo sodbe sodišča prve stopnje po pritožbenem sodišču brez ponovitve izvedenih dokazov na obravnavi.
Toženca sta z odstranitvijo strehe tožniku preprečila nadaljnje izvrševanje osebne služnosti, s čimer sta tožnika vznemirjala v njegovi služnostni pravici.
Zgolj morebitno enoletno neizvrševanje služnosti, ki izhaja le iz toženkine izpovedbe, pa tudi sicer še ne zadošča za zaključek o tožnikovi opustitvi izvrševanja služnosti oziroma o prenehanju služnosti, ki je bila ustanovljena za čas, ko se bo tožnik ljubiteljsko ukvarjal z mizarjenjem.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – objektivna nevarnost – subjektivna nevarnost - prepoved odtujitve in obremenitve
Verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, je zadosten pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve (prva alinea 2. odstavka 272. člena ZIZ). Zakonodajalec je pogoje za izdajo te začasne odredbe omilil v primerjavi s tistimi, ki pogojujejo izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve. Izkaz navedene predpostavke ni omejen na izkaz delovanja dolžnika niti kogarkoli drugega. Izkaz vzroka, ki naj bi dal posledico, se ne zahteva. Zadostuje že verjeten izkaz nastanka posledice same, torej nevarnosti za bodočo izterjavo.
Prekoračitev upravičenj za zastopanje predstavlja posebno pojavno obliko protipravnega ravnanja, ki pogojuje zastopnikovo odškodninsko obveznost v razmerju do zastopanega, če je takšno ravnanje povzročilo nastanek škode in če je toženec zanj odgovoren.
OZ člen 564, 564/1, 395, 395/1, 562, 562/1. ZOR člen 412, 412/1. ZD člen 121, 121/1.
razveza pogodbe – pogodba o preužitku – razveza pogodbe o preužitku – izpolnjevanje pogodbe – solidarna obveznost
Po pogodbi o preužitku sta na strani posameznika nastopali dve osebi. Ker je ena od teh oseb v celoti izpolnjevala obveznost, ki je bila prevzeta proti preužitkarici, slednja ne more zahtevati razveze pogodbe proti osebi, ki obveznosti ni izpolnjevala. Obveznost posameznikov je solidarna.
Sprememba tožbe se je nanašala le na zvišanje zahtevka za bodoče obdobje in ni šlo za spremembo istovetnosti zahtevka, zato ni mogoče šteti, da se toženec še ni spustil v obravnavanje glavne stvari, kar bi imelo za posledico možnost ustavitve postopka zaradi umika brez soglasja tožene stranke.
zaznamba sklepa o izvršbi – dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige – odločanje o dopustnosti vpisa po stanju zemljiške knjige - prijava udeležbe v postopku
Zemljiškoknjižno sodišče mora tudi pri presoji dovoljenosti vpisa, ki se opravi po uradni dolžnosti, upoštevati stanje zemljiške knjige.
Vprašanje, ali je bila škoda povzročena brez razloga (kot je trdil tožnik v tožbi) ali v obrambi (toženec se je skliceval na silobran), vpliva na odgovornost toženca (glede na obrnjeno dokazno breme se mora toženec razbremeniti odgovornosti).
Za pogodbe o inderektnem (posrednem) leasingu je značilno, da leasingodajalec ne sodeluje niti pri izbiri predmeta leasinga niti pri izbiri proizvajalca oziroma prodajalca predmeta. Zato je razumljivo, da se v pogodbi zavaruje tako, da prevali rizike, ki izvirajo iz dobave in dobavljenega predmeta, na leasingojemalca. Ker je leasingojemalec sam izbral dobavitelja, je tudi razumljivo, da sam poskrbi za uveljavljanje izpolnitvenih in drugih zahtevkov proti njemu. Leasingojemalec po izročitvi predmeta leasinga prevzame rizik njegovega naključnega uničenja ali poškodovanja. To pomeni, da nosi tudi rizik izgube ali kraje predmeta leasinga, celo če mu ni mogoče očitati odgovornosti v zvezi s tem.
nedopustnost izvršbe - načelo zaupanja v zemljiško knjigo – učinek vpisane hipoteke
Tožeča stranka je sporne nepremičnine z vpisom lastninske pravice pridobila šele, ko so bile navedene nepremičnine že obremenjene z zastavno pravico, vpisano na podlagi sklepa o izvršbi. Na osnovi 5. in 10. čl. ZZK imetnik pravice pridobi nepremičnino obremenjeno z bremeni, ki so vpisana ob pridobitvi (začetek učinkovanja vpisov, načelo vrstnega reda). Tožeča stranka je torej sporno nepremičnino pridobila obremenjeno s hipoteko in je bila z zaznambo sklepa o izvršbi opozorjena na obstoj izvršilnega postopka. Morebitna dilema, ali zastavna pravica (hipoteka) učinkuje tudi zoper tistega, ki je pozneje pridobil lastninsko pravico, je odpravljena tudi z 2. odstavkom 170. čl. ZIZ.
Pravnomočnost ima prednost pred litispendenco, zato je potrebno zavreči tožbo, o kateri še ni bilo pravnomočno odločeno, pa čeprav gre za pravdo, ki se je začela prej.
upravljanje večstanovanjskih hiš - upravnik - položaj upravnika - upravnik kot zakoniti zastopnik - izterjava najemnine - aktivna legitimacija - spor majhne vrednosti - postopek po predlogu za izvršbo - navajanje dejstev in dokazov - prekluzija - število pripravljalnih vlog v sporu majhne vrednosti - pravdni stroški
V sporih o pravicah in koristih lastnikov po SZ je upravnik zgolj njihov zastopnik, zato lahko toži na plačilo najemnine le v imenu zastopanega in ne kot stranka. Mogoče pa je, da bi upravnik za konkretni primer pridobil materialno pravna upravičenja lastnika stanovanja - bodisi z izrecnim določilom v pogodbi o upravljanju bodisi z izdatkom za drugega (218. čl. ZOR oziroma 197. čl. OZ).
sklenjen pravni posel – učinek obveznosti – odstop od pogodbe – neupravičena obogatitev – distribucija TV signala
Toženec bi bil svoje obveznosti prost zgolj v primeru, ko bi uspel dokazati, da je od pogodbe odstopil.
V vsakem primeru pa bi imela stranka, ki je popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, pravico do vrnitve oziroma nadomestitve tistega, kar je dala, po pravilih o neupravičeni pridobitvi.
pravica do sojenja v razumnem roku – kriteriji za določitev višine odškodnine
Po oceni pritožbenega sodišča predstavlja, upoštevaje tudi določbo 179. člena Oz, pravično odškodnino za tožnikove duševne bolečine znesek 2.500,00 EUR, višji tožbeni zahtevek pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča pretiran. Pritožnik se sicer sklicuje na sodbe ESČP, ko so bile za približno enako dolge postopke prisojene precej višje odškodnine, vendar pa spregleda, da je šlo v teh zadevah za poseg v pomembnejšo človekovo pravico oziroma v tistih postopkih za zahtevano sodno varstvo v zvezi s pomembnejšo človekovo dobrino oziroma je imela za oškodovanca zadeva vendarle resnejši pomen, kot v konkretnem primeru. V sporni zadevi je tožnik terjal varstvo svoje pravice do združevanja (članstva v društvu - lovski družini), ki mu je omogočalo način preživljanja prostega časa (lov), pri čemer pa je poudarjal duševne bolečine razen v zvezi z dolgotrajnostjo postopka in same prizadetosti zaradi nezakonite izključitve iz društva predvsem v zvezi z okoliščino, da ni mogel opravljati več svojega „hobija“, t. j. lova. V primerjalnih zadevah, na katere se sklicuje v pritožbi, pa je šlo za zahtevke za pravično zadoščenje oziroma zahtevke za plačilo odškodnine zaradi posega v eno od človekovih osnovnih dobrin – zdravje oz. pravico do telesne integritete kot najpomembnejšo osebnostno pravico ter za poseg v človekovo pravico do časti in dobrega imena oz. pravico do osebne identitete zaradi neupravičeno sproženega kazenskega postopka zoper tamkajšnjega pritožnika.
plačilo sodne takse – predložitev potrdila o plačani sodni taksi – opomin za plačilo sodne takse – vrnitveni zahtevek
Zavezanec po opravljenem plačilu sodne takse sodišču ni dolžan dostavljati dokazil o plačilu, razen če zakon ne določa drugače. Izjema v konkretnem primeru ni predvidena, prav tako je ni vseboval opomin sodišča.
Ker ni mogoče dvomiti, da je nakazilo na račun sodišča pravočasno prispelo v pravilnem znesku, vsa bistvena polja pa so bila izpolnjena pravilno oz. po navodilih sodišča, tožeči stranki v zvezi s plačilom sodne takse za pritožbo ni mogoče očitati napak, četudi je napačno označila prejemnika. Ta pomota je bila za identifikacijo nakazila s strani sodišča nepomembna.
Za uspešno uveljavitev zahtevka mora lastnik dokazati, da je lastnik stvari, katerih vrnitev zahteva, ter da so te v dejanski oblasti toženca.