Izgradnja zdravstvenega doma je sicer v javnem interesu, vendar ob tem ni izključen cilj občine kot investitorja, da se investicija povrne z najemninami prostorov v takšnem domu, s participacijo na dobičku zdravstvenega doma, kar vse je povsem splošno utečen način trženja zdravstvenih domov, tako da gradbeni pogodbi, kakršno je sklenila drugotožena stranka s tožečo stranko, ki posle sklepa zaradi pridobitne dejavnosti, ni mogoče absolutno odreči namena pridobivanja dobička in ko je temu tako in ko je izpolnjen pogoj prirejenosti pogodbenih subjektov, je gradbeno pogodbo, kot je obravnavana, v sporni zadevi opredeliti kot gospodarsko pogodbo v smislu določbe člena 25 ZOR.
Za terjatve iz takšnih pogodb pa skladno z določbo člena 374 ZOR velja triletni zastaralni rok, pritožba pa ne izpodbija pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da je triletni zastaralni rok iztekel že pred vložitvijo tožbe.
Pristop k dolgu je pogodba med upnikom in tretjim, s katero se ta upniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo terjatev od dolžnika in s to pogodbo stopi tretji v zavezo poleg dolžnika. Drugače pa je pri prevzemu dolga, ki se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero privoli upnik. Po določbi člena 448 ZOR s prevzemom dolga stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ta pa je prost obveznosti.
OZ člen 6, 10, 131, 150, 152, 153, 153/3, 171, 171/1, 179.
objektivna odgovornost - nevarna stvar - spuščena veriga v mraku - odgovornost imetnika nevarne stvari - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - skrbnost ravnanja z nevarno stvarjo - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Skoraj k tlom spuščena opozorilna neoznačena veriga, ki je sovpadala z barvo tal, v večernem času, ko je bila vidljivost slaba, predstavlja nevarno stvar. Čeprav je bila sama zapora z verigo postavljena v skladu s predpisanimi standardi oziroma vsaj ne v nasprotju z njimi.
Ker je zavarovanka tožene stranke verigo, ki je bila pripeta med dvema betonskima smetnjakoma, sama namestila, jo nadzorovala in vzdrževala na podlagi pogodbe, sklenjene z lastnico zemljišča, ter je ni prepustila v uporabo lastnici zemljišča, kjer se je veriga nahajala (ta pa tudi sicer ni bila dolžna nadzorovati verige), ne more svoje objektivne odgovornosti preložiti na lastnico zemljišča v smislu določbe 152. člena OZ.
Dejstvo, da je bila veriga spuščena in neoznačena v mraku, predstavlja tudi subjektivno (krivdno) odgovornost zavarovanke tožene stranke, ki izvira iz njene nezadostne skrbnosti dobrega gospodarja, saj ni zagotovila, da bi bila veriga vsaj napeta ali pa vidno označena.
Opisana veriga ni predstavljala običajne in pričakovane ovire v urbanem področju. Zato tožnici ni mogoče očitati prispevka k nastanku škode.
spor majhne vrednosti – pravilo o dokaznem bremenu
Tožeča stranka je zatrjevala, da ima s tožencem sklenjeno veljavno pogodbo o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, in sicer za čas od 1.1.1998 do 1.1.2010. To polico je v postopku tudi predložila in na tej polici je tudi podpis zavarovalca. S tem je konkretno procesno dokazno breme prevalila na toženca. Toženec je zatrjeval, da te pogodbe ni podpisal. Pravilna je pritožbena navedba tožeče stranke, da toženec zgolj z zatrjevanjem, da pogodbeni ni podpisal in izpovedjo žene, da tudi ona te listine ni podpisala, še ni prevalil dokaznega bremena nazaj na tožečo stranko, ampak bi moral za te svoje trditve ponuditi tudi ustrezen dokaz, torej postavitev izvedenca grafologa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0053927
ZTLR člen 39, 39/1, 39/2. SPZ člen 92, 96, 96/1, 96/2. OZ člen 190, 198. ZOR člen 210, 219. ZPP člen 258, 262, 262/2, 287, 287/4.
zaslišanje strank – zaslišanje ne stranke – uporabnina - izročitev nepremičnine v posest – vezanost sodišča na prejšnji dokazni sklep
Odgovor na vprašanje, kdaj lahko sodišče odloči, da zasliši samo eno stranko, je vsebovan v določbah 258. člena ZPP, po katerih lahko to stori tudi, če druga stranka noče izpovedati ali se ne odzove sodnemu vabilu, pri čemer je slednji pogoj izpolnjen le v primeru njegove uresničitve po (domnevani) volji izostale stranke, ne pa tudi v primeru, ko stranka, ki je povabljena na obravnavo zaradi izvedbe dokaza z njenim zaslišanjem kot stranke, svojo odsotnost z obravnave vnaprej opraviči s priloženimi zdravniškimi potrdili o njeni bolezni. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so bili tokrat navedeni pogoji za zaključek postopka brez zaslišanja tožene stranke izpolnjeni.
Sodišče prve stopnje na svoje prejšnje dokazne sklepe ni vezano.
V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče ocenilo, da je dovolj določen tožbeni zahtevek, ki vsebuje opis oz. njegovih sestavnih delov, parcelno številko, na kateri objekt leži ter celo opis dela parcele (južna stran), na katerem se objekt nahaja, pri čemer je kot nepomembno izpostavilo okoliščino, ali gre dejansko za en ali za dva objekta, ter dejstvo, da sicer v tožbenem zahtevku niso navedene izmere objekta.
pravica do sojenja v razumnem roku – kriteriji za določitev višine odškodnine
Po oceni pritožbenega sodišča predstavlja, upoštevaje tudi določbo 179. člena Oz, pravično odškodnino za tožnikove duševne bolečine znesek 2.500,00 EUR, višji tožbeni zahtevek pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča pretiran. Pritožnik se sicer sklicuje na sodbe ESČP, ko so bile za približno enako dolge postopke prisojene precej višje odškodnine, vendar pa spregleda, da je šlo v teh zadevah za poseg v pomembnejšo človekovo pravico oziroma v tistih postopkih za zahtevano sodno varstvo v zvezi s pomembnejšo človekovo dobrino oziroma je imela za oškodovanca zadeva vendarle resnejši pomen, kot v konkretnem primeru. V sporni zadevi je tožnik terjal varstvo svoje pravice do združevanja (članstva v društvu - lovski družini), ki mu je omogočalo način preživljanja prostega časa (lov), pri čemer pa je poudarjal duševne bolečine razen v zvezi z dolgotrajnostjo postopka in same prizadetosti zaradi nezakonite izključitve iz društva predvsem v zvezi z okoliščino, da ni mogel opravljati več svojega „hobija“, t. j. lova. V primerjalnih zadevah, na katere se sklicuje v pritožbi, pa je šlo za zahtevke za pravično zadoščenje oziroma zahtevke za plačilo odškodnine zaradi posega v eno od človekovih osnovnih dobrin – zdravje oz. pravico do telesne integritete kot najpomembnejšo osebnostno pravico ter za poseg v človekovo pravico do časti in dobrega imena oz. pravico do osebne identitete zaradi neupravičeno sproženega kazenskega postopka zoper tamkajšnjega pritožnika.
Prekoračitev upravičenj za zastopanje predstavlja posebno pojavno obliko protipravnega ravnanja, ki pogojuje zastopnikovo odškodninsko obveznost v razmerju do zastopanega, če je takšno ravnanje povzročilo nastanek škode in če je toženec zanj odgovoren.
Če v skladu s 24. členom ZTLR dobroverni graditelj ne more pridobiti lastninske pravice na zemljišču, če se je lastnik gradnji uprl, to še toliko bolj velja za nedobrovernega graditelja.
Ker še ni prišlo do dejanskega prehoda oziroma prenosa koristi na toženo stranko (torej ni še prišlo do izročitve stvari), morebitni obligacijski zahtevek iz tega naslova sploh še ni zapadel oziroma podrejeno vtoževana terjatev še ni nastala, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi podrejeni obligacijski zahtevek.
Splošni pogoji so del zavarovalne pogodbe, zato so del pogodbenega materialnega prava, pogodbeno pravo pa je potrebno pri realizaciji pravic in obveznosti upoštevati.
izdelava zagatne stene kot nevarna dejavnost – krivdna odgovornost – odgovornost naročitelja del – prispevek oškodovanca – deljena odgovornost
Izdelava zagatne stene se je izvajala zaradi zaščite gradbene jame, torej s ciljem, da se prepreči zdrs zemljišča v gradbeno jamo. Zato po naravi stvari same ta dejavnost ne more biti nevarna dejavnost. Stališče o objektivni odgovornosti tožene stranke je materialnopravno zmotno.
odškodninska odgovornost organizatorja prireditve - odškodnina – javna prireditev – zagotovitev reda in varnosti na javni prireditvi - redarska služba
Organizator je dolžan organizirati prireditev tako, da je na prireditvi poskrbljeno za red in da nista ogrožena življenje in zdravje udeležencev prireditve. Če gre za večje število udeležencev, mora organizator prireditve zagotoviti rediteljsko službo. Zavarovanka tožene stranke bi se razbremenila odgovornosti za škodni dogodek le v primeru, če bi dokazala, da je poskrbela za red in varnost udeležencev prireditve, pa je kljub izkazani (profesionalni) skrbnosti prišlo do škodnega dogodka.
URS člen 50, 50/1. ZZVZZ člen 28. ZDR člen 137, 137/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229.
nadomestilo plače – začasna zadržanost od dela – refundacija
V izjemnih situacijah, ko predpisani način izplačevanja nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela preko delodajalca, kateremu zavod refundira sredstva za neposredna izplačila, zaradi nelikvidnosti delodajalca ni mogoč, in bi bilo tožniku iz razlogov na strani delodajalca oteženo učinkovito uresničevanja temeljne pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je treba tožniku omogočiti, da svojo pravico iz obveznega zdravstvenega zavarovanja uveljavlja neposredno pri tožencu.
Pravnomočnost ima prednost pred litispendenco, zato je potrebno zavreči tožbo, o kateri še ni bilo pravnomočno odločeno, pa čeprav gre za pravdo, ki se je začela prej.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – seštevek – izobraževanje in usposabljanje
Res je sicer, da je bil storilec po doseženih 13 kazenskih točkah, izrečenih s plačilnim nalogom oziroma odločbo Policijskih postaj napoten na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo, ki ga je tudi opravil (kot je razvidno iz obvestila Ministrstva za pravosodje, v času od 2. aprila 2009 do 16. maja 2009), zaradi česar so bile iz evidence EKT storilcu izbrisane štiri kazenske točke, vendar ta okoliščina odločitve sodišča prve stopnje ne more spremeniti. Storilec je namreč, kljub izbrisanim štirim kazenskim točkam, skupaj dosegel 19 kazenskih točk, zaradi česar je sklep o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja utemeljen.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe – dejansko prebivališče toženca
Tožencu tožba ni bila pravilno vročena, saj ni bila vročena samemu tožencu, pač pa je pod „potrjujem prejem 22. maja 2008“ podpisana mati. Glede na to, da je ta že pred tem datumom na Upravni enoti dala pobudo za uvedbo postopka ugotavljanja dejanskega prebivališča toženca, je bila ta vročitev opravljena napačno, saj toženec ni živel na danem naslovu.
protipravno ravnanje policista - uporaba prisilnih sredstev – policijska pooblastila – sorazmernost prisilnih ukrepov – trditveno in dokazno breme
Ugotovljeno ravnanje same tožnice v času, ko sta policista opravljala ogled kraja prometne nesreče, to je oviranje obeh policistov ves čas postopka, onemogočanje njunega dela, zmerjanje in neupoštevanje večkratnih zahtev, da se odstrani in preneha s kršitvami ob opozorilih na uporabo prisilnih sredstev, dejansko tudi po oceni pritožbenega sodišča onemogočajo zaključek o protipravnem (predvsem nesorazmernem) ravnanju policistov s stopnjo prepričljivosti, sploh upoštevajoč ravnanje same tožnice, preden sta se policista odločila za uporabo opisanih prisilnih sredstev.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056909
ZPP člen 158, 158/1, 196. ZIZ člen 168, 168/3, 168/5. ZZK-1 člen 150. ZPPLPS člen 6.
tožba za vpis lastninske pravice dolžnika v zemljiško knjigo - nujni enotni sosporniki – povračilo pravdnih stroškov – povračilo pravdnih stroškov v primeru izpolnitve
Ko tožbeni zahtevek izpolni eden izmed nujnih enotnih sospornikov, se za plačilo pravdnih stroškov tožnika to dejanje razteza tudi na tistega sospornika, ki zahtevka sicer ni izpolnil.