razveza pogodbe zaradi neizpolnitve – spremenjene okoliščine – neznosni medsebojni odnosi – otežena izpolnitev obveznosti - pogodbeni namen
Očitno pa je prišlo po prvi sodbi do bistveno spremenjenih dejanskih okoliščin, saj sta se toženca iz stanovanjske hiše, ki je predmet pogodbe, z družino izselila, kar brez dvoma pomeni, da tudi sama nista več pripravljena izpolnjevati pogodbenih obveznosti.
Dogovorjene pogodbene obveznosti med pravdnima strankama bi bilo glede na njihovo naravo moč izpolnjevati le v primeru kolikor toliko znosnih medsebojnih odnosov in skupnega sobivanja, nikakor pa ne več v primeru, ko skupno življenje pravdnih strank ni več mogoče.
Očitno so nastale po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti tako tožeče kot tožene stranke, in to v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo nepravično in neživljenjsko ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je. V primeru spremenjenih okoliščin lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe.
pripoznava zastarane obveznosti – odpoved zastaranju - oblika pooblastila - materialno procesno vodstvo
V primeru, ko se za sklenitev pravnega posla zahteva posebna oblika, mora biti tudi pooblastilo dano v tej obliki.
Za odpoved zastaranju pa se šteje le pisna pripoznava zastarane obveznosti, torej bi se toženci lahko odpovedali zastaranju po pooblaščencih le, če bi jima dali pisno pooblastilo za pripoznavo zastarane obveznosti.
Obveznosti sodišča, da stranko opozarja na določeno pravno podlago, ni, če je že nasprotna stranka izpostavila to pravno podlago.
V zvezi z vprašanjem popolnosti tožbe se v sodni praksi res pojavljajo navidez ali pa tudi v resnici različna stališča. To ne preseneča, saj enotnega pravila ni in ga tudi ne more biti. Odgovor na to vprašanje je mogoče dati le ob upoštevanju vseh dejanskih okoliščin konkretnega primera. Da je tožba popolna, namreč ni treba navesti vseh pravnorelevantnih dejstev, pač pa le toliko, da omogočijo individualizacijo zahtevka in njegovo nadaljnje obravnavanje. Zato je meja med popolnostjo in sklepčnostjo tožbe včasih zabrisana.
ZEN člen 17. ZZK-1 člen 40, 40/1, 115, 115/1, 124, 148, 148/1, 148/1-2, 148/1-3, 148/1-4, 148/1-5, 161, 161/3, 161/3-2.
vknjižba nujne poti za vožnjo in hojo - ugovor nasprotnega udeleženca – vprašanje poteka meje med parcelama – poravnava v nepravdnem postopku – neupoštevni ugovorni razlogi
Vprašanje poteka meje med parcelama, v zvezi s katerima je bila v nepravdnem postopku ustanovljena nujna pot, ne more biti predmet formalnega zemljiškoknjižnega postopka.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0057958
ZGJS člen 76. ZTel člen 4, 64. ZVVJTO člen 1, 2, 3, 4, 7, 8, 9, 10, 11. URS člen 125, 156. ZPP člen 1, 13, 18, 131, 206, 286, 291. OZ člen 131. ZOR člen 154.
vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje – stvarni vložek – delež v družbi - delnice - plačana sredstva – telefonski priključek – vir financiranja vračila vlaganj – odškodninski zahtevek
Tožeča stranka ni izkazala oziroma dokazala, da bi kot delničar prispevala svoj vložek v obliki stvarnega vložka ali stvarnega prevzema. Stvarni vložek mora torej biti nedenaren, vnaprej predviden, gotov in zanesljiv, neobremenjen z razveznim rokom ali pogojem. Plačilo, ki ga je tožeča stranka opravila na podlagi Pogodbe s PTT, ne zadosti nobenemu od navedenih zahtev.
odškodninska odgovornost države - rubež nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo
Očitek tožnika o nepravilno vodenem izvršilnem postopku je utemeljen. Vendar pa med takšnim ravnanjem sodišča ter tožnikovo škodo ni podana vzročna zveza. Tožnik namreč ne zatrjuje, da se je pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe v Uradnem listu prepričal, da stanovanje ni (bilo) predmet izvršbe in se je zato odločil za nakup. Le v takšnem primeru bi bila tožnikova škoda posledica napačnega ravnanja izvršilnega sodišča.
Izgradnja zdravstvenega doma je sicer v javnem interesu, vendar ob tem ni izključen cilj občine kot investitorja, da se investicija povrne z najemninami prostorov v takšnem domu, s participacijo na dobičku zdravstvenega doma, kar vse je povsem splošno utečen način trženja zdravstvenih domov, tako da gradbeni pogodbi, kakršno je sklenila drugotožena stranka s tožečo stranko, ki posle sklepa zaradi pridobitne dejavnosti, ni mogoče absolutno odreči namena pridobivanja dobička in ko je temu tako in ko je izpolnjen pogoj prirejenosti pogodbenih subjektov, je gradbeno pogodbo, kot je obravnavana, v sporni zadevi opredeliti kot gospodarsko pogodbo v smislu določbe člena 25 ZOR.
Za terjatve iz takšnih pogodb pa skladno z določbo člena 374 ZOR velja triletni zastaralni rok, pritožba pa ne izpodbija pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da je triletni zastaralni rok iztekel že pred vložitvijo tožbe.
Pristop k dolgu je pogodba med upnikom in tretjim, s katero se ta upniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo terjatev od dolžnika in s to pogodbo stopi tretji v zavezo poleg dolžnika. Drugače pa je pri prevzemu dolga, ki se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero privoli upnik. Po določbi člena 448 ZOR s prevzemom dolga stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ta pa je prost obveznosti.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – skrbnost dobrega strokovnjaka
Samomorilno ogroženim pacientom se popolnega fizičnega varovanja ne more zagotoviti in do samomorov prihaja tudi na zaprtem oddelku Psihiatrične klinike. Izvedenec je izpostavil ugotovitev, da je bilo do leta 1997 na zaprtem oddelku Psihiatrične klinike storjenih pet samomorov, na odprtem oddelku te ustanove pa v istem obdobju trije, kar pomeni, da s samim sprejemom na zaprti oddelek pacientovega samomora ni mogoče preprečiti. Kot je poudarilo že prvostopenjsko sodišče je primaren namen hospitalizacije zdravljenje depresivnega in suicidalnega pacienta, kar naj bi posledično preprečilo storitev samomora. Žal zdravljenje ni vedno uspešno in pacient kljub skrbnemu nadzoru lahko stori samomor, saj je njegova preprečitev mogoča le s stalnim nadzorom, ki ga je praktično nemogoče zagotoviti. Poleg tega je stalno nadzorovanje pacienta zanj lahko zelo moteče in tako kot vsi ostali ukrepi proti volji pacienta možnost samomora lahko poveča.
OZ člen 6, 10, 131, 150, 152, 153, 153/3, 171, 171/1, 179.
objektivna odgovornost - nevarna stvar - spuščena veriga v mraku - odgovornost imetnika nevarne stvari - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - skrbnost ravnanja z nevarno stvarjo - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Skoraj k tlom spuščena opozorilna neoznačena veriga, ki je sovpadala z barvo tal, v večernem času, ko je bila vidljivost slaba, predstavlja nevarno stvar. Čeprav je bila sama zapora z verigo postavljena v skladu s predpisanimi standardi oziroma vsaj ne v nasprotju z njimi.
Ker je zavarovanka tožene stranke verigo, ki je bila pripeta med dvema betonskima smetnjakoma, sama namestila, jo nadzorovala in vzdrževala na podlagi pogodbe, sklenjene z lastnico zemljišča, ter je ni prepustila v uporabo lastnici zemljišča, kjer se je veriga nahajala (ta pa tudi sicer ni bila dolžna nadzorovati verige), ne more svoje objektivne odgovornosti preložiti na lastnico zemljišča v smislu določbe 152. člena OZ.
Dejstvo, da je bila veriga spuščena in neoznačena v mraku, predstavlja tudi subjektivno (krivdno) odgovornost zavarovanke tožene stranke, ki izvira iz njene nezadostne skrbnosti dobrega gospodarja, saj ni zagotovila, da bi bila veriga vsaj napeta ali pa vidno označena.
Opisana veriga ni predstavljala običajne in pričakovane ovire v urbanem področju. Zato tožnici ni mogoče očitati prispevka k nastanku škode.
spor majhne vrednosti – pravilo o dokaznem bremenu
Tožeča stranka je zatrjevala, da ima s tožencem sklenjeno veljavno pogodbo o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, in sicer za čas od 1.1.1998 do 1.1.2010. To polico je v postopku tudi predložila in na tej polici je tudi podpis zavarovalca. S tem je konkretno procesno dokazno breme prevalila na toženca. Toženec je zatrjeval, da te pogodbe ni podpisal. Pravilna je pritožbena navedba tožeče stranke, da toženec zgolj z zatrjevanjem, da pogodbeni ni podpisal in izpovedjo žene, da tudi ona te listine ni podpisala, še ni prevalil dokaznega bremena nazaj na tožečo stranko, ampak bi moral za te svoje trditve ponuditi tudi ustrezen dokaz, torej postavitev izvedenca grafologa.
Tožnik v pritožbi zatrjuje, da vložena izjava o umiku tožbe ni odraz njegove volje, saj vedoma takšne izjave ni nikoli podpisal, niti z njo ne soglaša in vztraja pri vloženi tožbi. Pojasnjuje, da mu je morala toženka podpis sporne izjave podtakniti tedaj, ko sta se dogovarjala o prevzemu opreme stanovanja, ali je celo ponaredila njegov podpis. Sporne izjave on tudi ni oddal na pošto. Tožnik je v potrditev zatrjevanih dejstev predlagal izvedbo primernih dokazov. Navedene trditve predstavljajo pritožbene novote v smislu določbe 1. odst. 337. člena ZPP, vendar pa glede na navedene okoliščine obstajajo razlogi, da so novote dopustne, saj jih tožnik ob upoštevanju njegovih trditev ni mogel brez svoje krivde navesti in dokaze predlagati v postopku na prvi stopnji.
stvarno pravo - stanovanjsko pravo - obligacijsko pravo
VSL0052989
ZTLR člen 33. SZ člen 117, 118.
tožba na izpraznitev stanovanja - lastninjenje in privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice
Po določbi 118. člena SZ so s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe po tem zakonu kupci prevzeli vse pravice in obveznosti, kot so jih imeli lastniki stanovanj. S sklenitvijo kupoprodajne pogodbe z dne 12.11.1991 je bil zato položaj D.B. izenačen s položajem lastnika stanovanja.
Prekoračitev upravičenj za zastopanje predstavlja posebno pojavno obliko protipravnega ravnanja, ki pogojuje zastopnikovo odškodninsko obveznost v razmerju do zastopanega, če je takšno ravnanje povzročilo nastanek škode in če je toženec zanj odgovoren.
zavarovalna pogodba – zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola – domneva alkoholiziranosti - vzročna zveza – teorija o naravni vzročnosti – teorija o adekvatni vzročnosti – potek in vzrok prometne nesreče – zunanji neodvisni vzrok – mokro in spolzko vozišče - škoda – višina odškodnine
Vzročna zveza je pravni pojem, zato je potrebno s pravnim vrednotenjem iz množice vzrokov, ki so privedli do določene posledice, izluščiti tiste, ki so pravno relevantni vzrok za njen nastanek. V zvezi s tem teorija o naravni vzročnosti razlaga, da morata biti vzrok in posledica povezana časovno in v naravnem smislu, teorija o adekvatni vzročnosti pa zahteva povezavo med vzrokom in posledico na način, kakor jo dojema izkušen opazovalec. Pri tem izključuje odgovornost za posledice, ki so oddaljene ali tako nenavadne, da po splošnih življenjskih izkušnjah in glede na normalen tek dogodkov z njimi ni mogoče računati. Da je ravnanje v vzročni zvezi s posledico, mora biti torej sposobno povzročiti to posledico in takšna posledica pa mora biti tudi verjetna.
Sodna praksa se je že ustalila na stališču, da zavarovanec ne izgubi zavarovalnih pravic, čeprav obstoji domneva o njegovi alkoholiziranosti, če bi do škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka, torej takega, da njegova alkoholiziranost ne bi mogla vplivati na nastanek in obseg škode.
obratovalni stroški in stroški upravljanja - lastninska pravica
Toženec zgolj na podlagi sklenjene prodajne pogodbe še ni lastnik poslovnega prostora. Ker vtoževani stroški zavezujejo zgolj (so)lastnike nepremičnine (smiselna uporaba 30. čl. SZ-1), je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Morebitna (ne)oprava vknjižbe še najmanj vpliva na upravnikov položaj; slednji lahko povrnitev založenih stroškov v vsakem primeru zahteva od pravega (zemljiškoknjižnega) lastnika.
izločitev premoženja iz zapuščine – izločitveni zahtevek v pritožbenem postopku
Upoštevajoč, da je sodišče na podlagi 214. čl. ZD dolžno ugotoviti obseg zapuščine (poudarjeno preiskovalno načelo) in da je na podlagi 165. ter 166 čl. ZD dolžno zagotoviti, da se pravice strank ugotovijo ter zavarujejo in da do svojih pravic pridejo tudi osebe, ki niso popolnoma sposobne skrbeti za svoje zadeve (poudarjeno načelo oficialnosti), bi bilo prestrogo stališče, da je pritožnica zaradi neuveljavljanja izločitvenega zahtevka svojo pravico izgubila. Pritožnici je zato omogočeno, da bo v ponovljenem zapuščinskem postopku obravnavana zahteva za izločitev premoženja, ki jo je uveljavljala šele v pritožbenem postopku.
zavarovalna pogodba – zavarovalnina – alkoholiziranost – vzročna zveza med zavarovančevo alkoholiziranostjo in nesrečo – zakonske zamudne obresti od zavarovalnine
Odgovornost zavarovalnice je izključena, če obstaja vzročna zveza med zavarovančevo alkoholiziranostjo in nezgodo. Zavarovanec oziroma tožnik pa lahko v vsakem trenutku dokazuje, da alkoholiziranost ni bila vzrok za nezgodo.
Zavarovalnica je bila dolžna izplačati zavarovalnino v roku, ki ga določa 1. odstavek 943. člena OZ, to je v 14 dneh, šteto od dneva, ko je dobila obvestilo, da je zavarovalni primer nastal.
ZEN člen 132, 133. ZGO-1 člen 158. ZUN člen 76.c. ZZK-1 člen 133, 147, 148.
zaznamba črne gradnja – prepoved vpisov in sprememb vpisov v zemljiški knjigi – poočitev izbrisa parcel zaradi delitve in vpis novih parcel
ZGO-1 v 158. členu izrecno prepoveduje (med drugimi) tudi vpise in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, pri tako imenovanih „črnih gradnjah“ in ker se ta prepoved ne naša na vrsto vpisov (glavni vpisi ali pomožni vpisi), ta prepoved učinkuje za vse vpise in spremembe v zemljiški knjigi pri nepremičnini, kjer je zaznamovana prepoved vpisov.
Zaznamba prepovedi vpisa iz 158. člena ZGO-1 pri spornih nepremičninah preprečuje vpise in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, pri čemer, zakonsko določilo ne določa, ali gre za glavne ali za pomožne vpise.
Zemljiško knjižno sodišče namreč tudi pri vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, odloča ob pogojih iz 2. do 5. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1, med katerimi je pogoj, da po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis.
ZNP člen 119. SPZ člen 70. ZPP člen 140, 141, 286, 286/2, 286.a.
delitev solastnega premoženja – vročitev vabila na narok – poziv stranki da se izjavi – navadna vročitev
V postopku je šlo za vabilo na drugi narok za katerega ZPP ne predvideva več osebne vročitve in za poziv po drugem odstavku 286. čl. ZPP, ki se tudi vroča navadno. Novela ZPP-D je namreč uvedla pomembno novost glede delitve načinov vročanja na navadno (neosebno) in osebno vročitev v primeru, ko se vroča v hišni poštni predalčnik – nabiralnik. Dejstvo je torej, da sta bili v obravnavanem primeru pisanji predlagatelju pravilno vročeni, saj je s tem ko ju je prejel njegov oče (za katerega se ne trdi, da ne gre za odraslega člana njegovega gospodinjstva) prišlo do oprave vročitve pisanja po 140. členu ZPP, ki je prednostni način vročanja napram načinu uzakonjenem v 141. členu ZPP (in je zato nerelevantno, da na vročilnici ni bilo opozorila o domnevi opravljene vročitve na dan 21. 1. 2009).