zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe – dejansko prebivališče toženca
Tožencu tožba ni bila pravilno vročena, saj ni bila vročena samemu tožencu, pač pa je pod „potrjujem prejem 22. maja 2008“ podpisana mati. Glede na to, da je ta že pred tem datumom na Upravni enoti dala pobudo za uvedbo postopka ugotavljanja dejanskega prebivališča toženca, je bila ta vročitev opravljena napačno, saj toženec ni živel na danem naslovu.
Pravnomočnost ima prednost pred litispendenco, zato je potrebno zavreči tožbo, o kateri še ni bilo pravnomočno odločeno, pa čeprav gre za pravdo, ki se je začela prej.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – seštevek – izobraževanje in usposabljanje
Res je sicer, da je bil storilec po doseženih 13 kazenskih točkah, izrečenih s plačilnim nalogom oziroma odločbo Policijskih postaj napoten na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo, ki ga je tudi opravil (kot je razvidno iz obvestila Ministrstva za pravosodje, v času od 2. aprila 2009 do 16. maja 2009), zaradi česar so bile iz evidence EKT storilcu izbrisane štiri kazenske točke, vendar ta okoliščina odločitve sodišča prve stopnje ne more spremeniti. Storilec je namreč, kljub izbrisanim štirim kazenskim točkam, skupaj dosegel 19 kazenskih točk, zaradi česar je sklep o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja utemeljen.
Vprašanje, ali je bila škoda povzročena brez razloga (kot je trdil tožnik v tožbi) ali v obrambi (toženec se je skliceval na silobran), vpliva na odgovornost toženca (glede na obrnjeno dokazno breme se mora toženec razbremeniti odgovornosti).
odškodninska odgovornost organizatorja prireditve - odškodnina – javna prireditev – zagotovitev reda in varnosti na javni prireditvi - redarska služba
Organizator je dolžan organizirati prireditev tako, da je na prireditvi poskrbljeno za red in da nista ogrožena življenje in zdravje udeležencev prireditve. Če gre za večje število udeležencev, mora organizator prireditve zagotoviti rediteljsko službo. Zavarovanka tožene stranke bi se razbremenila odgovornosti za škodni dogodek le v primeru, če bi dokazala, da je poskrbela za red in varnost udeležencev prireditve, pa je kljub izkazani (profesionalni) skrbnosti prišlo do škodnega dogodka.
Za pogodbe o inderektnem (posrednem) leasingu je značilno, da leasingodajalec ne sodeluje niti pri izbiri predmeta leasinga niti pri izbiri proizvajalca oziroma prodajalca predmeta. Zato je razumljivo, da se v pogodbi zavaruje tako, da prevali rizike, ki izvirajo iz dobave in dobavljenega predmeta, na leasingojemalca. Ker je leasingojemalec sam izbral dobavitelja, je tudi razumljivo, da sam poskrbi za uveljavljanje izpolnitvenih in drugih zahtevkov proti njemu. Leasingojemalec po izročitvi predmeta leasinga prevzame rizik njegovega naključnega uničenja ali poškodovanja. To pomeni, da nosi tudi rizik izgube ali kraje predmeta leasinga, celo če mu ni mogoče očitati odgovornosti v zvezi s tem.
oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog - izjava o premoženjskem stanju - (ne)predložitev izjave - dokazni standard za odločanje o vprašanjih procesne narave
Za odločanje o vprašanjih procesnopravne narave večinoma zadošča izkaz verjetnosti.
Postopek s predlogom za oprostitev plačila sodne takse je upravni, ne pravdni postopek.
nedopustnost izvršbe - načelo zaupanja v zemljiško knjigo – učinek vpisane hipoteke
Tožeča stranka je sporne nepremičnine z vpisom lastninske pravice pridobila šele, ko so bile navedene nepremičnine že obremenjene z zastavno pravico, vpisano na podlagi sklepa o izvršbi. Na osnovi 5. in 10. čl. ZZK imetnik pravice pridobi nepremičnino obremenjeno z bremeni, ki so vpisana ob pridobitvi (začetek učinkovanja vpisov, načelo vrstnega reda). Tožeča stranka je torej sporno nepremičnino pridobila obremenjeno s hipoteko in je bila z zaznambo sklepa o izvršbi opozorjena na obstoj izvršilnega postopka. Morebitna dilema, ali zastavna pravica (hipoteka) učinkuje tudi zoper tistega, ki je pozneje pridobil lastninsko pravico, je odpravljena tudi z 2. odstavkom 170. čl. ZIZ.
Sodišče prve stopnje je pri sojenju svojo odločitev oprlo le na posredno izvedene dokaze in listine v spisu. Zato je dana podlaga za spremembo sodbe sodišča prve stopnje po pritožbenem sodišču brez ponovitve izvedenih dokazov na obravnavi.
zavarovalna pogodba – zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola – domneva alkoholiziranosti - vzročna zveza – teorija o naravni vzročnosti – teorija o adekvatni vzročnosti – potek in vzrok prometne nesreče – zunanji neodvisni vzrok – mokro in spolzko vozišče - škoda – višina odškodnine
Vzročna zveza je pravni pojem, zato je potrebno s pravnim vrednotenjem iz množice vzrokov, ki so privedli do določene posledice, izluščiti tiste, ki so pravno relevantni vzrok za njen nastanek. V zvezi s tem teorija o naravni vzročnosti razlaga, da morata biti vzrok in posledica povezana časovno in v naravnem smislu, teorija o adekvatni vzročnosti pa zahteva povezavo med vzrokom in posledico na način, kakor jo dojema izkušen opazovalec. Pri tem izključuje odgovornost za posledice, ki so oddaljene ali tako nenavadne, da po splošnih življenjskih izkušnjah in glede na normalen tek dogodkov z njimi ni mogoče računati. Da je ravnanje v vzročni zvezi s posledico, mora biti torej sposobno povzročiti to posledico in takšna posledica pa mora biti tudi verjetna.
Sodna praksa se je že ustalila na stališču, da zavarovanec ne izgubi zavarovalnih pravic, čeprav obstoji domneva o njegovi alkoholiziranosti, če bi do škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka, torej takega, da njegova alkoholiziranost ne bi mogla vplivati na nastanek in obseg škode.
ZOR člen 452, 452/1. ZTVP člen 39, 39/1, 39/1-4. ZPP člen 224, 224/1, 224/4, 339/1.
pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote
Tožnikova terjatev se ne nanaša na toženi stranki prenešeni del premoženjske celote, zato tožena stranka (prevzemnica) ne odgovarja poleg dotedanjega imetnika te premoženjske celote in solidarno z njim za tožnikovo terjatev.
ZNP člen 119. SPZ člen 70. ZPP člen 140, 141, 286, 286/2, 286.a.
delitev solastnega premoženja – vročitev vabila na narok – poziv stranki da se izjavi – navadna vročitev
V postopku je šlo za vabilo na drugi narok za katerega ZPP ne predvideva več osebne vročitve in za poziv po drugem odstavku 286. čl. ZPP, ki se tudi vroča navadno. Novela ZPP-D je namreč uvedla pomembno novost glede delitve načinov vročanja na navadno (neosebno) in osebno vročitev v primeru, ko se vroča v hišni poštni predalčnik – nabiralnik. Dejstvo je torej, da sta bili v obravnavanem primeru pisanji predlagatelju pravilno vročeni, saj je s tem ko ju je prejel njegov oče (za katerega se ne trdi, da ne gre za odraslega člana njegovega gospodinjstva) prišlo do oprave vročitve pisanja po 140. členu ZPP, ki je prednostni način vročanja napram načinu uzakonjenem v 141. členu ZPP (in je zato nerelevantno, da na vročilnici ni bilo opozorila o domnevi opravljene vročitve na dan 21. 1. 2009).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023212
ZKP člen 83. KZ člen 196. ZPol člen 35, 35/4.
izločitev dokazov – pogoji za opravo identifikacijskega postopka – identifikacijski postopek - kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili – kolektivno kaznivo dejanje – navidezni realni stek
Policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe, ki s svojim obnašanjem, ravnanjem in zadrževanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo izvršila, izvršuje ali je izvršila kaznivo dejanje ali prekršek. Čeprav gre za najnižjo stopnjo dokaznega standarda, pa mora biti sum kljub temu vedno konkretiziran, izraziti pa se mora v določenih naveznih okoliščinah. Za presojo, ali je bil ta ukrep izveden v skladu z zakonom je zato še posebej pomembno zaslišanje policistov in osebe, ki so jo identificirali (oziroma so jo skušali identificirati kot v konkretnem primeru). Policisti pa morajo biti sodniku sposobni izraziti okoliščine in lastne sklepe, ki so jih vodili v ugotovitev obstoja pogojev za izvršitev identifikacijskega postopka.
Kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili po 1. odst. 196. člena KZ je kolektivno kaznivo dejanje. V zakonu je namreč izvršitev tega kaznivega dejanja opisana z nedovršnimi glagoli (predeluje, prodaja, hrani, …) tako, da pojmovno zajema niz dejavnosti oziroma ponavljajočih se ravnanj, kar pomeni, da gre v primeru večih dejanj za navidezni realni stek in torej zgolj za eno kaznivo dejanje.