Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
Tožba s tožbenim zahtevkom, s katerim je tožnik zahteval delno razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sicer v delu, ki se nanaša na ugotovitev dejstev v zvezi s trajanjem odpovednega roka, se zavrže. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je enostranska izjava volje, v katero sodišče ne sme posegati ali je spreminjati, odloča le o njeni zakonitosti. Morebitne navedbe oziroma ugotovitve delodajalca v odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti nimajo neposrednega učinka za delavca
zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nova dejstva in dokazi
Obdolženi se v pritožbi sklicuje na neprištevnost, ki naj bi jo povzročile zdravstvene težave. Takšne pritožbene navedbe pa so nove in se v skladu z določbo tretjega odstavka 157. čl. ZP-1 ne upoštevajo pri odločanju o pritožbi. Po navedeni zakonski določbi mora namreč pritožnik pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji. Tega pa obdolženi ni storil. V zagovoru je sicer navajal, da je zaradi prehlada tistega dne vzel nekaj zdravil, ki se jih lahko jemlje brez recepta zdravnika, vendar je to navajal v zvezi s svojim nestrinjanjem z rezultatom preizkusa z alkotestom. Kot pa je razvidno iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, je bil preizkus opravljen v skladu z navodili proizvajalca, obdolženi se je z rezultatom preizkusa strinjal in zapisnik brez pripomb podpisal. Iz vsebine zapisnika ne izhaja, da bi se obdolženi skliceval na kakršnekoli zdravstvene težave.
dejansko stanje prekrška – dokazna ocena – sankcija za prekršek – najnižja predpisana mera – prepoved reformatio in peius
1. Obdolžencu predlagatelj postopka o prekršku prekršek dokazuje z neposredno ugotovitvijo policistov ter evidenčno knjižico laserskega merilnika. Iz slednje je razvidno, da je meritev opravil policist, ki ima opravljeno strokovno šolanje za delo s tem laserskim merilnikom, pred opravljeno meritvijo pa je bil opravljen tudi preizkus merilnika glede pravilnosti delovanja (test merilnika, nastavitev iskala in vzporednosti merilnega žarka in test meritve hitrosti mirujočega cilja). Glede na navedeno višje sodišče nima nikakršnih razlogov, da bi dvomilo v pravilnost izmerjene hitrosti obdolženčevega vozila.
2. Sodišče je kršilo materialne določbe zakona o sankcijah. Obdolžencu je, kljub temu, da od 30. aprila 2008 velja ZVCP-1, ki za prekršek po d. točki 7. odstavka 32. čl. predpisuje globo najmanj 1.000,00 EUR (do 5.000,00 EUR- 2. odst. 17. čl. ZP-1), devet kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila (za času od enega meseca do enega leta), izreklo globo in število kazenskih točk pod mejo predpisanih sankcij. Razlogov za omilitev sankcij ni navedlo. Ker pa se je zoper sodbo pritožil zgolj obdolženi, v takšnem primeru pa v skladu z določbo desetega odstavka 163. čl. ZP-1 sodbe ni mogoče spremeniti v njegovo škodo, višje sodišče v odločitev o sankcijah ni posegalo.
pokojninska osnova – prejemek iz delovnega razmerja
Premije za nezgodno prostovoljno zdravstveno in dodatno pokojninsko zavarovanje ter zneski, ki služijo kot osnova za obračun plačila prispevkov za socialno varnost v primeru uporabe službenih mobilnih telefonov in službenih avtomobilov v zasebne namene, se ne vštevajo v pokojninsko osnovo.
Procesne zamudne obresti po 2. odst. 279. čl. ZOR je mogoče od dneva vložitve tožbe zahtevati samo v sporu za povračilo dospelih zamudnih obresti. Pravica do procesnih obresti se ne more uveljavljati kot samostojni zahtevek.
plača – prispevki – delovno razmerje – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Tožnica je bila do prejema izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v delovnem razmerju pri toženi stranki, tako da je za ta čas upravičena do plačila plače in prispevkov iz plače ne glede na dejstvo, da je z dela neupravičeno izostala.
ugovor zoper plačilni nalog – materialna ogroženost
V skladu z določbo petega odstavka 34. čl. Zakona o sodnih taksah (dalje ZST-1) je ugovor zoper plačilni nalog dopusten iz dveh razlogov in sicer, da je bila taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – pravni interes
Ker ima lahko tudi formalno pomanjkljiva (nepodpisana) odpoved pogodbe o zaposlitvi za delavca negativne pravne posledice, je tožnik imel pravni interes za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi in s tem procesnih pravic ni zlorabil.
izvršilni postopek - ugovor tretjega - stroški postopka
V izvršilnem postopku, ki je tekel zoper dolžnico na podlagi sklepa o izvršbi z dne 27. 3. 2008 z rubežem in prodajo dolžničinih premičnih stvari in denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet, sta starša dolžnice vložila ugovor tretjega, na katerega je upnik z vlogo z dne 7. 10. 2008 odgovoril in priglasil stroške za to vlogo. Sodišče prve stopnje je s sklepom, ki ga tretja ne izpodbija ta, ta ugovor zavrnilo, vendar pa je napačno odločilo, da je stroške, ki so upniku nastali v zvezi z ugovorom tretjih, dolžna povrniti dolžnica. Gre za stroške, ki sta jih povzročila tretja, zato je potrebno uporabiti določbo 154. in 156. čl. ZPP, saj 38. čl. ZIZ takšne situacije ne ureja. V tem delu je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje spremeniti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - nadurno delo - izostanek z dela - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnikova neopravičena zavrnitev opravljanja nadurnega dela, tako da na delo sploh ni prišel in to potem, ko ga je tožena stranka za iste kršitve že dvakrat predhodno pisno opozorila, predstavlja resen in utemeljen krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
plača – variabilni del plače – uspešnost poslovanja
Z individualno pogodbo o zaposlitvi se je toženec z delodajalcem glede na načelo pogodbene svobode veljavno dogovoril za način oblikovanja plače, po katerem je bila njegova plača sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela. Ker je variabilni del plače predstavlja del plače, ki je bil odvisen od uspešnosti poslovanja zadruge in ne od toženčeve individualne uspešnosti ali prispevka, za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka za vračilo neutemeljeno prejete akontacije variabilnega dela plače ni bistveno, kdo je bil odgovoren za slabe poslovne rezultate.
Obdolžencu je bilo vabilo na zaslišanje, ki je bilo določeno na dan 23. oktobra 2008, osebno vročeno, iz vsebine vabila pa je tudi razvidno, da je bil opozorjen v skladu z drugim odstavkom 115. čl. ZP-1, da bo sodišče sodbo izdalo brez obdolženčevega zaslišanja, če se vabilu ne bo odzval in svojega izostanka ne bo opravičil, ker sodišče ocenjuje, da za pravilno odločitev ni nujno, da bi bil obdolženi zaslišan. Sodišče je dne 30. septembra 2008 prejelo vrnjeno vabilo, ki je bilo vročeno obdolžencu, s pripisom, da obdolženi prosi za preložitev zaslišanja, ker da je njegov zagovornik bolan. Zagovornik, ki mu je bilo prav tako vročeno vabilo, sodišča o morebitnih razlogih za svoj izostanek ni obvestil. Glede na navedeno je bila odločitev sodišča prve stopnje, da zaradi neopravičene odsotnosti obdolženca sodbo izda brez njegovega zaslišanja na podlagi obdolžilnega predloga in dokazov, ki jih je predložil predlagatelj postopka, pravilna. Tudi, če nobena od navedenih listin ni bila podpisana s strani obdolženca, to ne pomeni, da so brez dokazne vrednosti.
Sklep o premestitvi ni upravna odločba in javni uslužbenec nima na voljo sodnega varstva pred upravnim sodiščem, ampak mora – po pritožbi na komisijo za pritožbe sodno varstvo zahtevati pred delovnim sodiščem.
Tožnica pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prevzemniku ni odpovedala zaradi objektivnega poslabšanja delovnih pogojev, ampak je podala izredno odpoved zaradi kršitve pogodbe o zaposlitvi – nepravočasnega izplačila plač. Ker v tem primeru ZDR ne predvideva solidarne odgovornosti delodajalca prevzemnika in delodajalca prenosnika za obveznosti nasproti delavcu, ni podana pasivna legitimacija drugotožene stranke – delodajalca prenosnika.
Vprašanje, zakaj je tožeča stranka toženki izplačala dodatek k plači, do katerega ni bila upravičena, je bistveno za odločitev o vrnitvenem zahtevku. Le, če je do izplačila prišlo zaradi napake pri tehnični izvedbi obračuna plač, bo toženka dolžna dodatek k plači vrniti, če pa je tožeča stranka odredila, da se dodatek k plači izplača, kljub temu da je vedela (bi morala vedeti), da toženka do njega ni upravičena, pa vrnitveni zahtevek ni utemeljen.
ZP-1 člen 67, 67/2, 161, 163, 163/1. ZUP člen 87, 87/3.
pritožba – pravočasnost – vročanje – smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku
Višje sodišče je v skladu z določbo prvega odstavka 163. čl. Zakona o prekrških, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje, obdolženčevo pritožbo zavrglo, ker je prepozna. Obdolžencu je bila sodba sodišča prve stopnje vročena dne 27. marca 2009, v skladu z določili 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki se na podlagi določbe drugega odstavka 67. čl. ZP-1 v rednem sodnem postopku smiselno uporablja glede vročanja pisanj. Po določbi 3. odst. 87. člena ZUP, v primeru, ko ni mogoče opraviti osebne vročitve, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Za datum opravljene vročitve se torej v primeru, da naslovnik pošiljke ne prevzame, šteje dan preteka tega roka, pri čemer ni pomembno na kateri dan ta rok izteče (slednje je pomembno le za iztek roka za pritožbo), kot tudi za tek roka za pritožbo ni pomembno, kdaj je bil dokument puščen v hišnem predalčniku.
Plačilni nalog je po določbi 1. odst. 34. čl. ZST-1 odločba o odmeri sodne takse, zoper katero ima taksni zavezanec pravno sredstvo – ugovor. V ZST-1 ni podlage za zavezančevo zahtevo za izdajo odločbe o odmeri sodne takse. Vrednost predmeta postopka za razdružitev solastne nepremičnine predstavlja vrednost stvari, ki se deli, torej celotne nepremičnine.
Dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu za vložitev pritožbe pravdna stranka ni dolžna predložiti, saj je to pogoj le za vložitev izvedenega pravnega sredstva. Ker ob vložitvi pritožbe ni bilo zatrjevano in ne izkazano, da ima pooblaščenec PDI, ob dejstvu, da je pravni pouk v sodbi vseboval opozorilo na posledice po II. odst. 89. čl. ZPP, sodišče ni bilo dolžno pozvati tožnika k dopolnitvi pritožbe s predložitvijo dokazila o opravljenem PDI za pooblaščenca. Če pritožba ne vsebuje pritožbenega podpisa, je nepopolna in jo sodišče zavrže.
ZP-1-UPB3 člen 67, 67/1, 151, 151/1. ZKP člen 89, 89/1. ZUP člen 87, 87/4.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičen razlog
Upravičena odsotnost v času vročanja, zaradi katere se je storilec z izpodbijanim sklepom seznanil en dan kasneje, kot bi se sicer, ne more podaljšati dolžine pritožbenega roka. Pritožbeni rok pa se šteje od dneva vročitve izpodbijanega sklepa in ne od dneva seznanitve s sklepom.