Plačilni nalog je po določbi 1. odst. 34. čl. ZST-1 odločba o odmeri sodne takse, zoper katero ima taksni zavezanec pravno sredstvo – ugovor. V ZST-1 ni podlage za zavezančevo zahtevo za izdajo odločbe o odmeri sodne takse. Vrednost predmeta postopka za razdružitev solastne nepremičnine predstavlja vrednost stvari, ki se deli, torej celotne nepremičnine.
Pravna podlaga za vtoževane denarne zahtevke (plača oziroma razlika v plači, regres za letni dopust, del plače iz naslova dobička, božičnica, povračilo stroškov za podiplomski študij) predstavlja pravnomočna sodna odločba, na podlagi katere je bila tožena stranka zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja tožnice dolžna tožnico pozvati nazaj na njeno delovno mesto in ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja. Zaradi nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja je tožnica upravičena, da z reparacijskim zahtevkom zahteva vse tiste prejemke iz delovnega razmerja, ki bi jih prejela, če ji delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – ocena
Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela delodajalec delavca ne obdolži za posamezne napake pri delu, ampak ugotovi oziroma oceni, da je to delo neuspešno. Iz tega razloga se pri presoji zakonitosti odpovedi ne presoja vsakega posameznega ravnanja delavca (kar sodi k presoji odpovednega razloga po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR), ampak se presoja utemeljenost ocene o neuspešno opravljenem poskusnem delu v celoti.
Tožniku je lahko delovno razmerje prenehalo le na eni podlagi, je lahko upravičen le do ene odpravnine, ne glede na to, da za primer upokojitve na podlagi 11. odst. 92. čl. ZObr zakon posebej določa pravico do pokojnine.
dejansko stanje – razlogi o odločilnih dejstvih – odgovornost – ustavitev postopka
Sodišče prve stopnje ni navedlo, na podlagi katerih okoliščin je ugotovilo, da bi se obdolženi moral in mogel zavedati, da je še vedno pod vplivom mamil, čeprav jih je zaužil že pred štirimi dnevi. Ni mogoče mimo ugotovitve zdravnice, ki je ob zdravniškem pregledu, ki je sestavni del strokovnega pregleda, ugotovila, da pri obdolžencu ni objektivnih znakov vpliva mamil in drugih psihoaktivnih snovi. Na podlagi analize vzorca urina pa ni mogoče zanesljivo sklepati na prisotnost mamil v organizmu obdolženca in zato tudi ne zaključiti, da je obdolženi vozil pod vplivom mamil. Prisotnost mamila v urinu je lahko le dokaz, da je obdolženi v nekem obdobju zaužil mamilo oziroma mamila, česar pa ni mogoče vedno povezati tudi z zmanjšanjem psihofizičnih sposobnosti za vožnjo.
dejansko stanje prekrška – dokazna ocena – sankcija za prekršek – najnižja predpisana mera – prepoved reformatio in peius
1. Obdolžencu predlagatelj postopka o prekršku prekršek dokazuje z neposredno ugotovitvijo policistov ter evidenčno knjižico laserskega merilnika. Iz slednje je razvidno, da je meritev opravil policist, ki ima opravljeno strokovno šolanje za delo s tem laserskim merilnikom, pred opravljeno meritvijo pa je bil opravljen tudi preizkus merilnika glede pravilnosti delovanja (test merilnika, nastavitev iskala in vzporednosti merilnega žarka in test meritve hitrosti mirujočega cilja). Glede na navedeno višje sodišče nima nikakršnih razlogov, da bi dvomilo v pravilnost izmerjene hitrosti obdolženčevega vozila.
2. Sodišče je kršilo materialne določbe zakona o sankcijah. Obdolžencu je, kljub temu, da od 30. aprila 2008 velja ZVCP-1, ki za prekršek po d. točki 7. odstavka 32. čl. predpisuje globo najmanj 1.000,00 EUR (do 5.000,00 EUR- 2. odst. 17. čl. ZP-1), devet kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila (za času od enega meseca do enega leta), izreklo globo in število kazenskih točk pod mejo predpisanih sankcij. Razlogov za omilitev sankcij ni navedlo. Ker pa se je zoper sodbo pritožil zgolj obdolženi, v takšnem primeru pa v skladu z določbo desetega odstavka 163. čl. ZP-1 sodbe ni mogoče spremeniti v njegovo škodo, višje sodišče v odločitev o sankcijah ni posegalo.
zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nova dejstva in dokazi
Obdolženi se v pritožbi sklicuje na neprištevnost, ki naj bi jo povzročile zdravstvene težave. Takšne pritožbene navedbe pa so nove in se v skladu z določbo tretjega odstavka 157. čl. ZP-1 ne upoštevajo pri odločanju o pritožbi. Po navedeni zakonski določbi mora namreč pritožnik pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji. Tega pa obdolženi ni storil. V zagovoru je sicer navajal, da je zaradi prehlada tistega dne vzel nekaj zdravil, ki se jih lahko jemlje brez recepta zdravnika, vendar je to navajal v zvezi s svojim nestrinjanjem z rezultatom preizkusa z alkotestom. Kot pa je razvidno iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, je bil preizkus opravljen v skladu z navodili proizvajalca, obdolženi se je z rezultatom preizkusa strinjal in zapisnik brez pripomb podpisal. Iz vsebine zapisnika ne izhaja, da bi se obdolženi skliceval na kakršnekoli zdravstvene težave.
Procesne zamudne obresti po 2. odst. 279. čl. ZOR je mogoče od dneva vložitve tožbe zahtevati samo v sporu za povračilo dospelih zamudnih obresti. Pravica do procesnih obresti se ne more uveljavljati kot samostojni zahtevek.
plača – prispevki – delovno razmerje – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Tožnica je bila do prejema izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v delovnem razmerju pri toženi stranki, tako da je za ta čas upravičena do plačila plače in prispevkov iz plače ne glede na dejstvo, da je z dela neupravičeno izostala.
Vprašanje, zakaj je tožeča stranka toženki izplačala dodatek k plači, do katerega ni bila upravičena, je bistveno za odločitev o vrnitvenem zahtevku. Le, če je do izplačila prišlo zaradi napake pri tehnični izvedbi obračuna plač, bo toženka dolžna dodatek k plači vrniti, če pa je tožeča stranka odredila, da se dodatek k plači izplača, kljub temu da je vedela (bi morala vedeti), da toženka do njega ni upravičena, pa vrnitveni zahtevek ni utemeljen.
Dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu za vložitev pritožbe pravdna stranka ni dolžna predložiti, saj je to pogoj le za vložitev izvedenega pravnega sredstva. Ker ob vložitvi pritožbe ni bilo zatrjevano in ne izkazano, da ima pooblaščenec PDI, ob dejstvu, da je pravni pouk v sodbi vseboval opozorilo na posledice po II. odst. 89. čl. ZPP, sodišče ni bilo dolžno pozvati tožnika k dopolnitvi pritožbe s predložitvijo dokazila o opravljenem PDI za pooblaščenca. Če pritožba ne vsebuje pritožbenega podpisa, je nepopolna in jo sodišče zavrže.
ugovor zoper plačilni nalog – materialna ogroženost
V skladu z določbo petega odstavka 34. čl. Zakona o sodnih taksah (dalje ZST-1) je ugovor zoper plačilni nalog dopusten iz dveh razlogov in sicer, da je bila taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
ZP-1-UPB3 člen 67, 67/1, 151, 151/1. ZKP člen 89, 89/1. ZUP člen 87, 87/4.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičen razlog
Upravičena odsotnost v času vročanja, zaradi katere se je storilec z izpodbijanim sklepom seznanil en dan kasneje, kot bi se sicer, ne more podaljšati dolžine pritožbenega roka. Pritožbeni rok pa se šteje od dneva vročitve izpodbijanega sklepa in ne od dneva seznanitve s sklepom.
stanovanje – posamezni del stanovanja – funkcionalni prostor stanovanja – neločljiva povezanost s stanovanjem – prodaja sestavnih delov stanovanja – parkirni prostor
Parkirni prostor ni sestavina, ki je neločljivo povezana s stanovanjem. Neločljivi sestavni deli stanovanja je v primeru, če okoliščine kažejo, da predstavlja bistveno sestavino funkcionalnih prostorov stanovanja.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 177, 177/1, 200.
objektivna odgovornost – delavec – nevarna stvar – krožna žaga – deljena odgovornost – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – skaženost – amputiran srednji in zadnji členek kazalca
Okoliščina, da tožnik odrejenega dela ni odklonil, kljub temu da je bil list žage skrhan, pa ne predstavlja tožnikovega nedopustnega ravnanja in se zato s to navedbo toženec svoje odgovornosti, niti delno, ne more razbremeniti.
odškodnina - neupravičena obogatitev - zastaranje - pravica oškodovanca po zastaranju pravice zahtevati odškodnino
Smisel določbe 209. člena ZOR je v tem, da ni pravnega temelja, zaradi katerega bi oseba lahko korist obdržala, zato jo mora izročiti osebi, ki je oškodovana, čeprav ta zaradi zastaranja odškodninskega zahtevka odškodnine ne more več uveljaviti.
Kadar toženec/dolžnik ponovno moti posest, potem ko je bilo prejšnje posestno stanje že vzpostavljeno na način, ki se v bistvenem ne razlikuje od prejšnjega motenja, lahko predlaga upnik v roku 30 dni na podlagi istega izvršilnega naslova izdajo novega sklepa o izvršbi. To hkrati pomeni, da tožnik/upnik nima na izbiro kakšne druge sodne zaščite pred ponovnim motenjem posesti.
Glede na pomanjkljivo trditveno podlago tožeče stranke, bi sodišče moralo opraviti materialno procesno vodstvo in na ta način odpraviti vse nejasnosti.
Plačil za posamezne vrste škod ni mogoče kar poračunavati med seboj. To sicer ne drži za posamezne vrste nepremoženjske škode, saj se odškodnina iz tega naslova odmerja enotno, ker so vse možne oblike nepremoženjske škode medsebojno prepletene, brez določljivih razmejitev. Ni pa mogoče medsebojno poračunavati plačil za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki se vrednotita ob različnih trenutkih.
Sodišče ne sme odločiti, da plačani znesek za nepremoženjsko škodo zajema tudi razliko do popolnega poplačila premoženjske škode, če je dolžnik natančno navedel, koliko plačuje na račun premoženjske in koliko na račun nepremoženjske škode. Upoštevati mora tudi, da se najprej poplačajo obresti in šele nato glavnica, delno plačilo pa valorizirati.
premoženjska in nepremoženjska škoda – dopolnitev izvedenskega mnenja – pravočasne pisne in ustne pripombe na izvedensko mnenje – predlog za nadaljnje izvajanje dokaza
Upoštevaje, da je bilo izvedensko mnenje izdelano šele po prvem naroku za glavno obravnavo, po tožnici podane pisne in ustne pripombe na naroku za glavno obravnavo, ki je neposredno sledil izdelanemu izvedenskemu mnenju, kakor tudi njen predlog po ustni dopolnitvi izvedenskega mnenja, niso bili prepozni. Tožničinih pisnih in ustnih pripomb na podano izvedensko mnenje tudi ni mogoče šteti kot pavšalnih oz. premalo konkretiziranih, saj je izpostavila dvom v pravilnost izvedenskega mnenja, ki naj bi izviral zlasti iz v mnenju neupoštevanih ugotovitev fiziatra o minimalnem, vendar evidentnem pomiku vretenc. Prvostopno sodišče bi moralo na tožničine dovolj konkretizirane pomisleke zoper pravilnost mnenja vsaj določno in izčrpno odgovoriti, če se je že odločilo, da ne bo izvajalo postopka, ki ga predvideva tretji odstavek 254. člena ZPP.