izvršilni postopek - ugovor tretjega - stroški postopka
V izvršilnem postopku, ki je tekel zoper dolžnico na podlagi sklepa o izvršbi z dne 27. 3. 2008 z rubežem in prodajo dolžničinih premičnih stvari in denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet, sta starša dolžnice vložila ugovor tretjega, na katerega je upnik z vlogo z dne 7. 10. 2008 odgovoril in priglasil stroške za to vlogo. Sodišče prve stopnje je s sklepom, ki ga tretja ne izpodbija ta, ta ugovor zavrnilo, vendar pa je napačno odločilo, da je stroške, ki so upniku nastali v zvezi z ugovorom tretjih, dolžna povrniti dolžnica. Gre za stroške, ki sta jih povzročila tretja, zato je potrebno uporabiti določbo 154. in 156. čl. ZPP, saj 38. čl. ZIZ takšne situacije ne ureja. V tem delu je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje spremeniti.
Dodatek za delovno dobo od uveljavitve ZDR dalje predstavlja obvezen sestavni del plače, tako da se delavec pravici do dodatka ne more odpovedati niti s podpisom pogodbe o zaposlitvi, ki bi vsebovala določilo o odpovedi pravici do dodatka, niti s posebno izjavo. Tožbeni zahtevek za plačilo dodatka za delovno dobo je kljub takšnemu določilu oziroma izjavi utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - prevzem
Tožena stranka je tožnici utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker se je potreba po njenem delu, to je delu na področju pravnega in kadrovskega sektorja zmanjšala delno zaradi prenosa poslov na odvetniško družbo in delno zaradi vključitve družb v eno skupino, tako da je tožena stranka presodila, da lahko to delo opravi z enim delavcem z nižjo stopnjo izobrazbe in tajnico.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – seštevek – pravnomočnost odločbe o prekršku – zastaranje izvršitve sankcije
ZP-1 v tretjem odstavku 22. čl. določa, da izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dopusten, če pretečeta dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je storilec dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Za izrek sankcije se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o zastaranju izvršitve sankcije. ZP-1 v določbi 3. odst. 44. čl. določa, da zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku ali za izvršitev, ki meri na izvršitev sankcije. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa se sankcije ne smejo začeti izvrševati po preteku štirih let od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna. Iz podatkov v spisu so razvidna kontinuirana prizadevanja sodišča prve stopnje, da bi izpodbijani sklep vročilo storilcu in ker od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile storilcu izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (to pa je odločba PR 1 z dne 5. marca 2007, ki je postala pravnomočna dne 20. marca 2007) niso pretekla štiri leta, višje sodišče, glede pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, nima pomislekov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – izostanek z dela
Tožena stranka zaradi izostanka tožnika ni zakonito odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj tožnik v spornem obdobju dela ni bil sposoben opravljati.
ZP-1 člen 67, 67/2, 161, 163, 163/1. ZUP člen 87, 87/3.
pritožba – pravočasnost – vročanje – smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku
Višje sodišče je v skladu z določbo prvega odstavka 163. čl. Zakona o prekrških, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje, obdolženčevo pritožbo zavrglo, ker je prepozna. Obdolžencu je bila sodba sodišča prve stopnje vročena dne 27. marca 2009, v skladu z določili 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki se na podlagi določbe drugega odstavka 67. čl. ZP-1 v rednem sodnem postopku smiselno uporablja glede vročanja pisanj. Po določbi 3. odst. 87. člena ZUP, v primeru, ko ni mogoče opraviti osebne vročitve, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Za datum opravljene vročitve se torej v primeru, da naslovnik pošiljke ne prevzame, šteje dan preteka tega roka, pri čemer ni pomembno na kateri dan ta rok izteče (slednje je pomembno le za iztek roka za pritožbo), kot tudi za tek roka za pritožbo ni pomembno, kdaj je bil dokument puščen v hišnem predalčniku.
Višje sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa, ki ga je opravilo v okviru pritožbenih navedb, ugotavlja, da ima pritožnik prav, ko navaja, da so mu bile vse kazenske točke izrečene zaradi prekrškov, storjenih z motornim vozilom kategorije A. Takšna ugotovitev pa ne pomeni, da se storilcu izreče tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja zgolj za kategorijo A. Sprememba izreka izpodbijanega sklepa potrebna zaradi tega, ker se osebi, ki je ob izrečenem prenehanju veljavnosti imela v vozniškem dovoljenju vpisanih več kategorij motornih vozil ob pridobitvi novega vozniškega dovoljenja v vozniško dovoljenje vpišejo vse kategorije, za katere je vozniško dovoljenje imela, če opravi vozniški izpit za motorna vozila tiste kategorije oziroma tistih kategorij, s katerim je storila prekršek ali prekrške, za katere so ji bile izrečene kazenske točke (drugi odstavek 148. čl. ZVCP-1).
plača – variabilni del plače – uspešnost poslovanja
Z individualno pogodbo o zaposlitvi se je toženec z delodajalcem glede na načelo pogodbene svobode veljavno dogovoril za način oblikovanja plače, po katerem je bila njegova plača sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela. Ker je variabilni del plače predstavlja del plače, ki je bil odvisen od uspešnosti poslovanja zadruge in ne od toženčeve individualne uspešnosti ali prispevka, za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka za vračilo neutemeljeno prejete akontacije variabilnega dela plače ni bistveno, kdo je bil odgovoren za slabe poslovne rezultate.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – pravni interes
Ker ima lahko tudi formalno pomanjkljiva (nepodpisana) odpoved pogodbe o zaposlitvi za delavca negativne pravne posledice, je tožnik imel pravni interes za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi in s tem procesnih pravic ni zlorabil.
Sklep o premestitvi ni upravna odločba in javni uslužbenec nima na voljo sodnega varstva pred upravnim sodiščem, ampak mora – po pritožbi na komisijo za pritožbe sodno varstvo zahtevati pred delovnim sodiščem.
ugovor zoper plačilni nalog – materialna ogroženost
V skladu z določbo petega odstavka 34. čl. Zakona o sodnih taksah (dalje ZST-1) je ugovor zoper plačilni nalog dopusten iz dveh razlogov in sicer, da je bila taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
Tožnica pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prevzemniku ni odpovedala zaradi objektivnega poslabšanja delovnih pogojev, ampak je podala izredno odpoved zaradi kršitve pogodbe o zaposlitvi – nepravočasnega izplačila plač. Ker v tem primeru ZDR ne predvideva solidarne odgovornosti delodajalca prevzemnika in delodajalca prenosnika za obveznosti nasproti delavcu, ni podana pasivna legitimacija drugotožene stranke – delodajalca prenosnika.
pokojninska osnova – prejemek iz delovnega razmerja
Premije za nezgodno prostovoljno zdravstveno in dodatno pokojninsko zavarovanje ter zneski, ki služijo kot osnova za obračun plačila prispevkov za socialno varnost v primeru uporabe službenih mobilnih telefonov in službenih avtomobilov v zasebne namene, se ne vštevajo v pokojninsko osnovo.
ZNP člen 131. ZPP člen 247, 249. SPZ člen 77, 77/2.
ureditev meje - domneva o močnejši pravici - močnejša pravica
Na predlagateljih je trditveno in dokazno breme, da izpodbijeta domnevo o močnejši pravici po meji, ki je bila v konkretni zadevi dokončno urejena ob mejnem ugotovitvenem postopku v letu 1986.
V konkretnem primeru je treba uporabiti, ZPPSL, ki je veljal v času, ko je bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Z dnevom začetka stečajnega postopka so se namreč stekli pogoji za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, kot pravni posledici začetka stečajnega postopka. To pa so okoliščine, ki so nastopile po vložitvi tožbe, ki so glede na drugačno ureditev izpodbijanja pravnih dejanj, kot jih določa OZ, terjale privilegirano spremembo tožbe. Dejstvo, da je tožeča stranka spremenila tožbo šele po 1. 10. 2008, ZPPSL pa se je uporabljal le do 1. 10. 2008, ni odločilno. Prehodno določbo ZFPPIPP, da se ZPPSL uporablja od 1. 10. 2008, če ni v oddelku 10.1 drugače določeno, je mogoče razumeti le tako, da se za stečajne postopke, ki so bili začeti po 1. 10. 2008, uporabljajo določbe ZFPPIPP, za stečajne postopke, ki so bili začeti pred 1. 10.2 008, pa se s 1. 10. 2008 uporabljajo določbe ZFPPIPP, naštete v 495. členu ZFPPIPP, za ostala vprašanja pa se še naprej uporabljajo določbe ZPPSL. Določbe ZFPPIPP o izpodbijanju pa se v stečajnih postopkih, ki so se začeli pred 1. 10. 2008 po določbi 495. člena ZFPPIPP ne uporabljajo.
začasna odredba – verjeten obstoj neznatne škode - neznatna škoda – poseg v lastninsko pravico – zavarovanje denarne terjatve
Sodišče prve stopnje je navedbe o neznatni škodi zaradi časa pridobitve premoženja in mladoletnosti drugo toženca zavrnilo z obrazložitvijo, da vsak poseg v lastninsko pravico že predstavlja škodo za lastnika, kot škoda pa je mišljeno vsako zmanjšanje premoženja ali preprečitev njegovega povečanja. Glede na to, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožnikov o tem, da bosta toženi stranki kljub izdani začasni odredbi nepremičnine lahko oddajali, v njih živeli in s tem imeli ustrezno ekonomsko korist, pritožba utemeljeno graja zaključek sodišča prve stopnje o verjetnem neobstoju neznatne škode za toženo stranko.
URS člen 14, 22. ZOR člen 154, 154/2, 154/3, 156, 156/3, 200, 203. ZPP člen 185.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - odškodninska renta - bolezen - bolezen v zvezi z delom - servisiranje bencinskih črpalk - izpostavljenost naftnim derivatom - večja škodna nevarnost - protipravnost - sprememba tožbenega zahtevka - zvišanje tožbenega zahtevka
Pravilna je prvostopna ocena o materialni podlagi tožbenega zahtevka v določilih 156. člena, tretjega odstavka ZOR in sicer v povezavi s členom 154/II-III ZOR, ki pa ne zahteva izpolnitve elementa protipravnosti, ko gre za dovoljeno dejavnost, temveč namesto protipravnosti večjo škodno nevarnost.
Ne more biti uspešno pritožbeno vztrajanje pri prikazovanju, da tožnik pri delu ni bil izpostavljen večji koncentraciji hlapov naftnih derivatov.
Pritožbeno sodišče pritrjuje kot pravilni prvostopni oceni o obstoju vprašanja vzročne zveze, ki je skrbno pojasnjena.
obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja – prispevki
Glede na to, da tožnik v spornem obdobju za toženo stranko ni opravljal dela, ni utemeljen tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, čeprav prijava v zdravstveno zavarovanje ni bila zaključena. Sicer pa si je tožnik tudi prispevke plačeval sam in sicer kot družbenik pravne osebe, ki je hkrati poslovodja in ki ni zavarovan na drugi podlagi oziroma ne prejema plače ali drugih izplačil.