Neutemeljeni so očitki pritožnika, da le izstavljena računa štev. 57446 in štev. 64439 predstavljata izvršilni naslov, saj ZIZ v 1. odstavku 23. člena določa, da se izvršba za izterjavo denarne terjatve dovoli tudi na podlagi verodostojne listine, pri čemer 2. odstavek 23. člena ZIZ našteva, kaj je verodostojna listina. Glede na to, da sta v skladu z določilom 2. odstavka 23. člena ZIZ izpisek iz poslovnih knjig, ki je bil overjen s strani odgovorne osebe, in obračun obresti verodostojni listini, pritožnik neutemeljeno izpodbija sodbo sodišča prve stopnje z navedbami, da le računa št. 57446 in 64439 predstavljata izvršilni naslov.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - dokazni standard - dokazni standard verjetnosti - fotokopije listine - dokazna vrednost fotokopije
Ker se odloča na podlagi verjetnosti, sodišče v postopku za izdajo začasne odredbe (še) ne opravi celostne dokazne ocene, kot mu nalaga 8. člen ZPP. Zato praviloma ne izvaja dokazov, pač pa oceni na podlagi gradiva v spisu, ali so navedbe, s katerimi tožeča stranka utemeljuje izdajo začasne odredbe, izkazane s stopnjo verjetnosti.
obnova postopka – obnovitveni razlogi – nova dejstva in novi dokazi – vložitev tožbe kot novo dejstvo
Obnovitveni razlog je okoliščina, da stranka najde ali pridobi možnost uporabiti nov dokaz ali da izve za novo dejstvo, na podlagi katerega bi bila lahko zanj izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva in dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Vložitev tožbe pa ne more predstavljati novega dejstva, ki bi v konkretni pravdi lahko privedla do ugodnejše odločitve, saj ne gre za novo dejstvo v smislu določbe 10. točke 394. člena ZPP.
dedovanje - smrt dediča po uvedbi dedovanja in pred izdajo sklepa o dedovanju - ustanovitev dedne pravice - dedna transmisija
Zakon ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ, pa je umrl med zapuščinskim postopkom. Namesto dediča, ki je preživel zapustnika, umrl pa je pred zaključkom zapuščinskega postopka, vstopijo njegovi dediči. Takšna rešitev je bolj sprejemljiva od ustanovitve dedne pravice zato, ker z ustanovitvijo dedne pravice vprašanje dedovanja zapustnikovega premoženja ni dokončno rešeno, pa tudi zato, ker je treba dedičevim dedičem omogočiti sodelovanje v postopku.
začasna odredba – verjeten obstoj neznatne škode - neznatna škoda – poseg v lastninsko pravico – zavarovanje denarne terjatve
Sodišče prve stopnje je navedbe o neznatni škodi zaradi časa pridobitve premoženja in mladoletnosti drugo toženca zavrnilo z obrazložitvijo, da vsak poseg v lastninsko pravico že predstavlja škodo za lastnika, kot škoda pa je mišljeno vsako zmanjšanje premoženja ali preprečitev njegovega povečanja. Glede na to, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožnikov o tem, da bosta toženi stranki kljub izdani začasni odredbi nepremičnine lahko oddajali, v njih živeli in s tem imeli ustrezno ekonomsko korist, pritožba utemeljeno graja zaključek sodišča prve stopnje o verjetnem neobstoju neznatne škode za toženo stranko.
odškodnina - neupravičena obogatitev - zastaranje - pravica oškodovanca po zastaranju pravice zahtevati odškodnino
Smisel določbe 209. člena ZOR je v tem, da ni pravnega temelja, zaradi katerega bi oseba lahko korist obdržala, zato jo mora izročiti osebi, ki je oškodovana, čeprav ta zaradi zastaranja odškodninskega zahtevka odškodnine ne more več uveljaviti.
sodba na podlagi stanja spisa - dokazi - izvajanje dokazov - razpravno načelo
S tem ko ni angažiralo izvedenca finančne stroke, sodišče ni zagrešilo kršitve. Na dan, ko izvedenec še ni bil angažiran, so bili izpolnjeni vsi pogoji po 5. odstavku 282. člena ZPP za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa.
Glede na pomanjkljivo trditveno podlago tožeče stranke, bi sodišče moralo opraviti materialno procesno vodstvo in na ta način odpraviti vse nejasnosti.
Plačil za posamezne vrste škod ni mogoče kar poračunavati med seboj. To sicer ne drži za posamezne vrste nepremoženjske škode, saj se odškodnina iz tega naslova odmerja enotno, ker so vse možne oblike nepremoženjske škode medsebojno prepletene, brez določljivih razmejitev. Ni pa mogoče medsebojno poračunavati plačil za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki se vrednotita ob različnih trenutkih.
Sodišče ne sme odločiti, da plačani znesek za nepremoženjsko škodo zajema tudi razliko do popolnega poplačila premoženjske škode, če je dolžnik natančno navedel, koliko plačuje na račun premoženjske in koliko na račun nepremoženjske škode. Upoštevati mora tudi, da se najprej poplačajo obresti in šele nato glavnica, delno plačilo pa valorizirati.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – škoda pri opravljanju dela - soprispevek delavca – ukaz nadrejenega – degenerativne spremembe – osebne lastnosti oškodovanca – vpliv osebnostnih lastnosti oškodovanca na nastanek škodljive posledice
Škoda ni posledica hoje po stopnicah, temveč vleke pretirano težkega reduktorja, kar pa je bilo tožniku naročeno s strani nadrejenega. Tožniku ni mogoče očitati, da bi glede na svoje splošne sposobnosti in poznavanje delovnega procesa lahko ocenil, da vleka težkega reduktorja lahko povzroči škodljive posledice, kot so nastale, in da zato lahko takšno delo odkloni. Tožniku zato ni mogoče očitati soodgovornosti.
Za nastanek škodljive posledice ni mogoče upoštevati tožnikovih starostnih degenerativnih sprememb v povezavi z utesnitvenim sindromom, ki ni posledica poškodbe. Tožnikove osebne lastnosti niso imele pomembnejšega vpliva na nastanek škodljive posledice, saj iz izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke povsem jasno izhaja, da je bil vpliv osebnih lastnosti tožnika na nastanek posledice neznaten.
ZOR člen 600, 749, 749/1, 758, 759, 579/1, 762, 762/2.
naročilo - nalog - pogodba o delu – mandatno razmerje – presoja vsebine pogodbe – plačilo za trud in prizadevanje – prevzem rizika rezultata – obligacija rezultata
Za mandatno razmerje gre v primeru plačila za trud in prizadevanje prevzemnika posla. V kolikor pa gre za dogovor, da je prevzemnik upravičen do prejetih denarnih zneskov zgolj v primeru, če doseže uresničitev dogovorjenega cilja, da je torej prevzel tudi riziko rezultata, pa pogodba ne bi imela več značilnosti naročila v opisanem pomenu in vsebini, temveč predvsem elemente pogodbe o delu.
Ker statusno preoblikovanje podjetnika posameznika z univerzalnim pravnim nasledstvom pred uveljavitvijo ZGD-1 dne 04.05.2006 ni bilo mogoče, podjetniško prestrukturiranje pa je bilo mogoče le z uporabo splošnih pravil, s prenehanjem s.p, družba, v katero je tožnik vložil svoje podjetje, ni univerzalni pravni naslednik podjetnika posameznika.
odškodnina – poškodba pri delu – krivdna odgovornost – organizacija dela – nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – načelo individualizacije
Tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri delu, krivdno odgovorna, saj bi se morala zavedati, da lahko pride do okoliščin, v katerih bo delo mogoče opraviti le z neobičajno fizično močjo, in da takšnega dela tožnik glede na omejitve pri delu ni smel opravljati. Z ustrezno organizacijo delovnega procesa bi nastanek opisanih okoliščin morala preprečiti.
Načelo individualizacije odškodnine za nepremoženjsko škodo zahteva upoštevanje intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu glede na konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu in ki jih je mogoče ugotoviti le z zaslišanjem oškodovanca-tožnika, ne pa le z vpogledom zapisanih izjav pri osebnem pregledu v izvedenskem mnenju.
dolžnost izpolnitve obveznosti – pobotni ugovor – oblikovanje pobotnega ugovora - litispendenca – začetek teka zamudnih obresti od pravdnih stroškov
Pavšalne navedbe toženca, da je prenehal s plačevanjem obrokov zato, ker ima tudi sam zapadlo terjatev do tožnika, ni mogoče šteti kot ugovor pobota. Pobotna izjava mora biti namreč jasna in nedvoumna ter mora izražati voljo za pobotanje. Toženec pa mora po višini opredeliti terjatev, ki jo uveljavlja v pobot, in navesti tudi ostala dejstva, na podlagi katerih bo sodišče lahko presojalo o utemeljenosti njegove terjatve.
Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje o ničnosti obeh odložnih pogojev sklepalo brez dokaznega postopka in po prosti presoji, saj je o ničnosti pogojev pravilno sklepalo na podlagi določila 1. odstavka 60. člena OZ, ki določa ničnost pogodbe, v kateri je postavljen odložen ali razvezen pogoj, ki je v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli, pri tem pa je podrobno obrazložilo, zakaj sta navedena odložna pogoja v nasprotju s prisilnimi predpisi (ker predstavljata kršitev določila 2. odst. 6. člena OZ in 2. odstavka 11. člena ZOdv) ter moralnimi načeli.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - zasebni podjetnik – enoosebna gospodarska družba – edini družbenik – škoda na tujem premoženju – razpolaganje s skupnim premoženjem
Vrhovno sodišče RS je zavzelo stališče, da storilec in oškodovanec ne moreta biti ista oseba, zato ne more priti do oškodovanja druge osebe kot temelja za obstoj kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic v primeru, ko je v isti osebi storilec in oškodovanec zasebni podjetnik ali v primeru enoosebne gospodarske družbe. Zato o škodi na tujem premoženju tudi ni mogoče govoriti, če je edini družbenik hkrati direktor oz. poslovodja družbe. Povedano drugače obtoženec je razpolagal s premoženjem, ki je predstavljalo skupno premoženje obeh zakoncev in zato kot takšno ni moglo biti tuje premoženje, kot se zahteva za obstoj obravnavanega kaznivega dejanja.