ZNP člen 112, 114, 122. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/3, 273. SPZ člen 66, 66/3, 70, 70/2.
solastnina - delitev solastnine - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - upravičen interes za delitev solastne stvari - razpolaganje solastnika s svojim delom
V nepravdnih postopkih zaradi razdelitve solastnih stvari ni moč govoriti o terjatvah, ki naj bi se uveljavljale kot zahtevek. V tovrstnih primerih je potreben pri izdaji začasnih odredb zelo restriktiven pristop.
Solastnik lahko razpolaga s svojo lastninsko pravico brez soglasja drugih solastnikov. Pri tem je omejen s solastninsko pravico drugih solastnikov le toliko, da jih je kot imetnike zakonite predkupne pravice dolžan obvestiti o nameravani prodaji svojega solastninskega deleža tretji osebi ter o pogojih prodaje in jim ponuditi, da njegov delež kupijo sami pod enakimi pogoji.
nepremoženjska škoda - višina odškodnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - skaženost - poškodba glave - zavrtost v področju vratne hrbtenice - kompresija na zgornji tretjini leve nadlahti
Presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
stvarno pravo - nepravdno pravo - civilno procesno pravo - sodne takse
VSL0052315
ZTLR člen 23, 24, 25, 26. ZST člen 7. ZNP člen 9, 10, 118, 118/2, 118/3. ZPP člen 319, 320.
solastnina - delitev stvari v solastnini - prekinitev postopka - spor o predmetu delitve - spor o velikosti solastninskih deležev - pravnomočnost - res iudicata - sodne takse - taksa za pritožbo zoper postopkovni sklep v nepravdnem postopku
V obravnavanem primeru je šlo za adaptacijo in dokončanje obstoječe zgradbe in ne za nastanek nove, saj navkljub bistveni izboljšavi objekta ni mogoče govoriti o spremembi njegove identitete, kar je temeljni pogoj za pridobitev solastninske pravice z vlaganji v tuj objekt. Tudi če bi z vlaganji tožnikov dejansko nastala nova stvar, bi bilo zahtevek za pridobitev celotnega ali dela solastninskega deleža toženke potrebno zavrniti, saj se za takšno pridobitev lastninske pravice zahteva dobrovernost graditelja.
Določba tarifne št. 7 ZST-UPB1, ki določa splošno takso za pritožbe v nepravdnem postopku, se ne uporablja, saj se za delitvene postopke uporablja tarifna št. 12, ki pa ne določa takse za pritožbo zoper postopkovne sklepe, kot je sklep o prekinitvi postopka.
izstavitev zemljiškoknjižne listine - plačilo stroškov oklica - predložitev potrdila o plačilu pavšala za oklic - veljavnost zakona - uporaba materialnega prava
Določilo 5. odst. 234. člena ZZK-1 velja le za postopke, ki so bili začeti po 1.5.2009.
Stranka ne more vložiti izrednega pravnega sredstva brez dokazila, da ima opravljen pravniški državni izpit. Sodišče v takem primeru revizijo kot nedovoljeno zavrže.
Že v predlogu za taksno oprostitev mora stranka navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva. Le če sodišče dvomi v resničnost njenih navedb, jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov. Ni pa dolžno raziskovati, ali zatrjevano strankino premoženje oziroma sredstva še obstajajo oziroma ali so že porabljena.
objektivna odškodninska odgovornost – pojem nevarne dejavnosti – mokra plastična tla
Plastična tla, tudi iz vinas plošč, so tla, ki niso neobičajna. Tovrstne talne obloge so bile svoj čas zelo razširjene v vseh prostorih, kjer je bila pričakovana večja obremenitev. Ob dežju zato ni nepričakovano, da takšna tla lahko postanejo mokra zaradi mokre obutve strank, ki vstopajo v prostor. Gre torej za okoliščino, ki jo običajno skrbna oseba ob vstopanju v prostor ob deževnem vremenu lahko pričakuje. Zato takšna mokra plastična tla ne predstavljajo nevarne stvari, za katero bi njen imetnik odgovarjal po načelu vzročnosti, saj njihova nevarnost ne odstopa od povprečja.
ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3. ZZDR člen 59. ZOR člen 219.
pobotni ugovor – oblikovanje pobotnega ugovora – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – uporabnina – skupni dolgovi
Sodišče mora v primeru pobotnega ugovora oblikovati izrek o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota. Ne zadošča, da pobotni ugovor zgolj zavrne kot neutemeljen.
Toženec je ves čas po odselitvi razpolagal s ključi, se v hišo občasno vračal in določeno obdobje tudi oddajal mansardno etažo hiše. Zato je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da je njegov zahtevek za plačilo uporabnine na hiši neutemeljen.
Datum razpada ekonomske skupnosti je pomemben, ker gre za ugotavljanje obsega skupnega premoženja in tudi dolgov v zvezi s tem premoženjem.
odškodnina - neupravičena obogatitev - zastaranje - pravica oškodovanca po zastaranju pravice zahtevati odškodnino
Smisel določbe 209. člena ZOR je v tem, da ni pravnega temelja, zaradi katerega bi oseba lahko korist obdržala, zato jo mora izročiti osebi, ki je oškodovana, čeprav ta zaradi zastaranja odškodninskega zahtevka odškodnine ne more več uveljaviti.
Kadar toženec/dolžnik ponovno moti posest, potem ko je bilo prejšnje posestno stanje že vzpostavljeno na način, ki se v bistvenem ne razlikuje od prejšnjega motenja, lahko predlaga upnik v roku 30 dni na podlagi istega izvršilnega naslova izdajo novega sklepa o izvršbi. To hkrati pomeni, da tožnik/upnik nima na izbiro kakšne druge sodne zaščite pred ponovnim motenjem posesti.
Glede na pomanjkljivo trditveno podlago tožeče stranke, bi sodišče moralo opraviti materialno procesno vodstvo in na ta način odpraviti vse nejasnosti.
Plačil za posamezne vrste škod ni mogoče kar poračunavati med seboj. To sicer ne drži za posamezne vrste nepremoženjske škode, saj se odškodnina iz tega naslova odmerja enotno, ker so vse možne oblike nepremoženjske škode medsebojno prepletene, brez določljivih razmejitev. Ni pa mogoče medsebojno poračunavati plačil za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki se vrednotita ob različnih trenutkih.
Sodišče ne sme odločiti, da plačani znesek za nepremoženjsko škodo zajema tudi razliko do popolnega poplačila premoženjske škode, če je dolžnik natančno navedel, koliko plačuje na račun premoženjske in koliko na račun nepremoženjske škode. Upoštevati mora tudi, da se najprej poplačajo obresti in šele nato glavnica, delno plačilo pa valorizirati.
solastnina – soposest – solastninska pravica na nepremičnini – pravica do uporabe solastne stvari - pravica solastnika do posesti
Drži sicer, da bi tožnica kot solastnica lahko utemeljeno zahtevala izročitev tistega dela hiše, ki presega solastninski delež tožencev, vendar hiša ni razdeljena, zato ni jasno, koliko in kateri del hiše njun solastninski delež presega. Tako tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi, čeprav v zadevi sicer ni sporno, da toženca v naravi uporabljata večji del, kot jima glede na njun skupni solastninski delež pripada. Opisan položaj je rešljiv le v nepravdnem postopku s predlogom za delitev solastnine ali za ureditev razmerij med solastniki.
ZOR člen 277. OZ člen 376, 1060. ZPP člen 155, 155/1. ZUstS člen 1, 1/3, 44.
zamudne obresti – prepoved ultra alterum tantum – učinek odločbe ustavnega sodišča – pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami – potrebnost stroškov – odločba ustavnega sodišča kot splošni pravni akt
Sodišče prve stopnje je moralo upoštevati odločbo Ustavnega sodišča RS US U-I 300/2004 z dne 2.3.2006, upoštevaje določbo 3. odstavka 1. člena ZUstS, v skladu s katero so odločbe ustavnega sodišča obvezne. Tudi konkretna odločba torej predstavlja splošni pravni akt, ki ga morajo upoštevati sodišča pri odločanju.
Nepotrebne so tiste pripravljalne vloge, ki so vsebinsko prazne in v katerih stranka le ponavlja tisto, kar je bilo že povedano. Le v teh primerih ni mogoče priznati stroškov v zvezi z njihovo sestavo. Okoliščina, da je tožnik vlogi predložil isti dan oziroma dva dni pred narokom za glavno obravnavo, v spornem primeru ni predstavljala razloga za nepriznanje stroškov za njuno sestavo.
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12. ZOR člen 380, 380/6.
pravnomočnost – ugovor pravnomočno razsojene stvari – stranski intervenient – subjektivne meje pravnomočnosti – zastaranje – ugovor zastaranja – utemeljenost ugovora zastaranja
Pravnomočna sodba veže stranke (res iudicata facit ius inter partes), stranski intervenient pa ni pravdna stranka, ima samo interes, da določena stranka v sporu zmaga, zato ugovor pravnomočno razsojene stvari ni utemeljen.
Ugovor zastaranja ni upoštevan, če ne temelji na ustreznih dejstvih, zatrjevanih med postopkom pred sodiščem prve stopnje, na podlagi katerih ga je mogoče preizkusiti.
ZPP člen 339, 339/2-12. ZZK-1 člen 40. ZTLR člen 54.
služnostna pravica hoje – pravnomočna odločitev - zavrženje tožbenega zahtevka – pridobitev služnostne pravice - priposestvovanje
Zahtevek tožnikov za izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, ki sta ga naslovila na tožence, nima pravne podlage. Tožnika bosta lahko vknjižbo svoje služnostne pravice dosegla že na podlagi pravnomočne sodbe, ki ugotavlja obstoj te pravice, tako kot je določeno v 3. točki 1. odstavka 40. člena ZZK-1. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi moralo sodišče prve stopnje dajatveni del tožbenega zahtevka zavrniti.
Ni pomembno, kdo je vožnje izvrševal; ker gre za stvarno (in ne osebno) služnost, je pomembno le, da se je po sporni poti vozilo za potrebe gospodujočega zemljišča.
URS člen 14, 22. ZOR člen 154, 154/2, 154/3, 156, 156/3, 200, 203. ZPP člen 185.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - odškodninska renta - bolezen - bolezen v zvezi z delom - servisiranje bencinskih črpalk - izpostavljenost naftnim derivatom - večja škodna nevarnost - protipravnost - sprememba tožbenega zahtevka - zvišanje tožbenega zahtevka
Pravilna je prvostopna ocena o materialni podlagi tožbenega zahtevka v določilih 156. člena, tretjega odstavka ZOR in sicer v povezavi s členom 154/II-III ZOR, ki pa ne zahteva izpolnitve elementa protipravnosti, ko gre za dovoljeno dejavnost, temveč namesto protipravnosti večjo škodno nevarnost.
Ne more biti uspešno pritožbeno vztrajanje pri prikazovanju, da tožnik pri delu ni bil izpostavljen večji koncentraciji hlapov naftnih derivatov.
Pritožbeno sodišče pritrjuje kot pravilni prvostopni oceni o obstoju vprašanja vzročne zveze, ki je skrbno pojasnjena.
ZPP člen 214, 214/2, 214/5, 215, 216, 216/1. ZOR člen 219. OZ člen 198.
dokazovanje – odločanje po prostem preudarku – splošno znana dejstva – uporaba tuje stvari v svojo korist – obogatitev – prikrajšanje
Pogoj za uporabo prostega preudarka so težave z ugotavljanjem višine zneska, do katerega je tožnik upravičen bodisi, da tega dejstva tudi z vsemi razpoložljivimi dokazi ni mogoče ugotoviti, bodisi, da bi bili stroški ugotavljanja višine terjatve nesorazmerni z njenim pomenom in zato nesmotrni.
Sodišče mora tudi glede splošno znanih dejstev strankam v postopku omogočiti, da se o njih izjavijo. Gre za odraz ustavne pravice do enakega varstva pravic. Splošno znana so le tista dejstva, ki so znana pretežni večini vseh odraslih članov družbe. Cene nepremičnin oziroma najemnin za nepremičnine, upoštevaje vse njihove individualne značilnosti, pretežni večini ljudi niso znane.
Obogatitev ali prikrajšanje se lahko kažeta na različne načine, vedno pa morata biti konkretna in realna. Zgolj dejstvo, da lastnik ali solastnik stvari ne uporablja, ne zadošča za sklepčnost zahtevka.
SPZ člen 40, 48, 48/1, 48/3, 49. ZTLR člen 21, 24, 25. ZPP člen 181, 212.
dogovor o nastanku solastnine – skupna gradnja - vlaganja v nepremičnino – gradnja na nepremičnini – stvarnopravne posledice vlaganja v nepremičnino – zapuščina - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – vpis v zemljiško knjigo
Po določbah ZTLR o skupni gradnji se enako kot po določilih 48. člena SPZ za nastanek solastnine zahteva dogovor med graditeljem in lastnikom nepremičnine, na podlagi katerega lahko graditelj zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine.
Veljavnost kupoprodajne pogodbe med tožničino materjo in stranskim intervenientom v konkretnem primeru niti ni odločilna za presojo vprašanja, ali je lastninska pravica na nepremičnini prešla na kupca (in torej mati tožeče stranke z njo ob smrti ne bi več razpolagala) ali pa je nepremičnina še vedno v premoženjski sferi univerzalnih pravnih naslednikov pokojne matere tožeče stranke. Zgolj veljavni pravni naslov (zavezovalni pravni posel) v smislu 40. člena SPZ za prenos lastninske pravice na nepremičnini ne zadostuje, temveč se mora na podlagi izstavljenega zemljiškoknjižnega dovolila (razpolagalni pravni posel) pridobitelj vpisati v zemljiško knjigo, s čimer (šele) pridobi lastninsko pravico.