preživninska obveznost - preživnina – preživljanje polnoletnih otrok
Preživninska obveznost staršev do polnoletnih otrok se presoja po milejših kriterijih kot za mladoletne otroke. Starši niso več dolžni vlagati izrednih naporov za izboljšanje poklicne izobrazbe polnoletnih otrok.
stanovanje – posamezni del stanovanja – funkcionalni prostor stanovanja – neločljiva povezanost s stanovanjem – prodaja sestavnih delov stanovanja – parkirni prostor
Parkirni prostor ni sestavina, ki je neločljivo povezana s stanovanjem. Neločljivi sestavni deli stanovanja je v primeru, če okoliščine kažejo, da predstavlja bistveno sestavino funkcionalnih prostorov stanovanja.
ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3. ZZDR člen 59. ZOR člen 219.
pobotni ugovor – oblikovanje pobotnega ugovora – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – uporabnina – skupni dolgovi
Sodišče mora v primeru pobotnega ugovora oblikovati izrek o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota. Ne zadošča, da pobotni ugovor zgolj zavrne kot neutemeljen.
Toženec je ves čas po odselitvi razpolagal s ključi, se v hišo občasno vračal in določeno obdobje tudi oddajal mansardno etažo hiše. Zato je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da je njegov zahtevek za plačilo uporabnine na hiši neutemeljen.
Datum razpada ekonomske skupnosti je pomemben, ker gre za ugotavljanje obsega skupnega premoženja in tudi dolgov v zvezi s tem premoženjem.
Nepremičnina, ki jo je toženka prejela na podlagi izročilne pogodbe, velja kot darilo, dano zakonitim dedičem. Zato ni odločilno, kdaj je bilo darilo dano. Ker je prišlo do prikrajšanja nujnega deleža, je toženka dolžna darilo vrniti v zapuščino, saj pokojna ob smrti ni razpolagala s premoženjem, s katerim bi se lahko pokrili nujni deleži tožeče stranke.
Če ni soglasja zakonitih dedičev, ZD določa zakonsko konverzijo, in sicer na način, da se deli premoženja, ki so bili brez soglasja zakonitih dedičev izročeni prevzemniku na podlagi izročilne pogodbe, štejejo kot darila, dana dedičem izročitelja.
vrnitev v prejšnje stanje - brezplačna pravna pomoč - opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Toženki ni mogoče očitati krivde za to, da je zamujen rok za vrnitev v prejšnje stanje. Upravičeno se je zanesla na ravnanje službe za brezplačno pravno pomoč.
ZPP člen 214, 214/2, 214/5, 215, 216, 216/1. ZOR člen 219. OZ člen 198.
dokazovanje – odločanje po prostem preudarku – splošno znana dejstva – uporaba tuje stvari v svojo korist – obogatitev – prikrajšanje
Pogoj za uporabo prostega preudarka so težave z ugotavljanjem višine zneska, do katerega je tožnik upravičen bodisi, da tega dejstva tudi z vsemi razpoložljivimi dokazi ni mogoče ugotoviti, bodisi, da bi bili stroški ugotavljanja višine terjatve nesorazmerni z njenim pomenom in zato nesmotrni.
Sodišče mora tudi glede splošno znanih dejstev strankam v postopku omogočiti, da se o njih izjavijo. Gre za odraz ustavne pravice do enakega varstva pravic. Splošno znana so le tista dejstva, ki so znana pretežni večini vseh odraslih članov družbe. Cene nepremičnin oziroma najemnin za nepremičnine, upoštevaje vse njihove individualne značilnosti, pretežni večini ljudi niso znane.
Obogatitev ali prikrajšanje se lahko kažeta na različne načine, vedno pa morata biti konkretna in realna. Zgolj dejstvo, da lastnik ali solastnik stvari ne uporablja, ne zadošča za sklepčnost zahtevka.
obnova postopka – obnovitveni razlogi – nova dejstva in novi dokazi – vložitev tožbe kot novo dejstvo
Obnovitveni razlog je okoliščina, da stranka najde ali pridobi možnost uporabiti nov dokaz ali da izve za novo dejstvo, na podlagi katerega bi bila lahko zanj izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva in dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Vložitev tožbe pa ne more predstavljati novega dejstva, ki bi v konkretni pravdi lahko privedla do ugodnejše odločitve, saj ne gre za novo dejstvo v smislu določbe 10. točke 394. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0056931
OZ člen 9, 239, 242, 242/1. ZPP člen 214, 214/1.
poslovna odškodninska odgovornost – vzročna zveza med nastalo škodo in kršitvijo pogodbe – višina škode pri kršitvi leasing pogodbe – pozitivni pogodbeni interes
Če je tožena stranka kršila svoje obveznosti iz leasing pogodbe in je ta razdrta, je tožeči stranki dolžna povrniti škodo. Višina škode ustreza njenemu pozitivnemu pogodbenemu interesu – to je premoženju, ki bi stranki pripadalo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena, pri tem pa je potrebno upoštevati, da bo tako plačilo opravljeno prej (diskontiranje leasing obrokov), kot bi bilo ob pravilno izpolnjeni pogodbi, in odšteti vrednost predmeta leasinga, ki ga je leasingojemalec prejel.
Pritožnica med postopkom nikdar ni trdila, da znesek, ki ga je nesporno dvignila s transakcijskega računa zapustnice, ni del zapuščine, zato pogoji za prekinitev zapuščinskega postopka niso podani.
odškodninska odgovornost - zavarovalna pogodba - splošni pogoji zavarovalne pogodbe - izključitev obveznosti zavarovalnice - alkoholiziranost - vzročna zveza - izpodbijanje domneve o vzročni zvezi - nične določbe splošnih pogojev
Določilo splošnih pogojev, ki ne dopušča izpodbijanja vzročne zveze med vinjenostjo in nezgodo, je v nasprotju z Ustavo, prisilnimi predpisi oz. moralnimi načeli, torej je nično.
ZTLR člen 72, 72/2. SPZ člen 37, 37/1, 43, 43/2, 44, 44/2.
priposestvovanje - prodaja nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - raziskovalna dolžnost kupca - odškodninska odgovornost lastnika zemljišča za prodajo - protipravnost
Tožnik svojih s priposestvovanjem pridobljenih pravic ni mogel več uveljavljati tedaj, ko je osmi toženec s pogodbo in vknjižbo v zemljiški knjigi v dobri veri pridobil sporno zemljišče. Nadaljnji promet s spornim zemljiščem za utemeljenost tožnikovega lastninskega zahtevka na podlagi priposestvovanja ni več pomemben.
plačilo predujma za izvedbo dokaza - prepozen predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma - zavrženje predloga - zavrnitev izvedbe dokaza
Drugi predlog za podaljšanje roka je tožnica podala potem, ko je podaljšani rok že potekel, torej prepozno. Zato je prvo sodišče njen predlog za ponovno podaljšanje roka za založitev predujma utemeljeno zavrglo, izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca pa zavrnilo.
ZOR člen 45, 45/1, 126, 127, 132, 132/1, 186, 266, 266/4, 525, 525/1, 525/2, 525/3. OZ člen 376.
pogodbena odškodninska odgovornost – kršitev predpogodbe – odškodnina zaradi kršitve obveznosti po predpogodbi – škoda zaradi kršitve predpogodbe – kritna prodaja – obvestilo o nameravani prodaji – zamudne obresti kot oblika škode – pogodbene in zakonske zamudne obresti – razumni ukrepi za zmanjšanje škode
Predpogodba vrsta pogodbe (1. odstavek 45. člena ZOR). ZOR v zvezi s predpogodbo ni izključil nobenega od ostalih upravičenj, ki jih ima na razpolago vsaka pogodbena stranka, če nasprotna stranka krši svoje obveznosti. Eno takšnih upravičenj je upravičenje do razdrtja pogodbe (126. in 127. člen ZOR) in uveljavljanje odškodninskega zahtevka (1. odstavek 132. člena ZOR).
Delnice so stvar, katerih vrednost se s časom spreminja, kar pomeni, da lahko pogodbeni stranki nastane škoda zaradi razlike med kupnino, določeno v pogodbi, in kupnino, ki jo je prodajalec prejel s prodajo stvari tretji osebi.
Tožeča stranka je kot škodo, ki naj bi jo utrpela zaradi kršitve obveznosti tožene stranke po predpogodbi, opredelila tudi razliko v kupnini, ki bi jo prejela, če bi tožena stranka izpolnila svojo obveznost iz predpogodbe, in kupnino, ki jo je prejela, ker je delnice prodala tretji osebi. Do slednje je tožeča stranka upravičena že na podlagi določbe o kritni prodaji iz 1. odstavka 525. člena ZOR, ki določa, da ima pogodbi zvesta stranka od nasprotne stranke pravico zahtevati razliko med ceno, ki je bila določena v pogodbi, in ceno pri kritni prodaji.
Tudi zamudna sodba mora biti obrazložena tako, da jo je mogoče preizkusiti. Razlika je v tem, da sodišče pri tej sodbi ne ugotavlja dejanskega stanja in ne ocenjuje predloženih dokazov v smeri, ali so v tožbi zatrjevana dejstva resnična ali ne, saj se zaradi neaktivnosti tožene stranke predpostavlja, da so v tožbi zatrjevana dejstva resnična. Mora pa sodišče v takšni sodbi navesti, katera dejstva je tožnik zatrjeval v tožbi, katera dejstva je štelo za odločilna in zakaj meni, da iz zatrjevanih dejstev ne izhaja takšna pravna posledica, kot jo zoper toženo stranko uveljavlja tožeča stranka.
ZOR člen 220, 221, 221/1, 223, 228. ZPP člen 214, 214/5.
poslovodstvo brez naročila – gestija – koristna gestija – zastaranje – dokazovanje – splošno znana dejstva
Vzdrževanje in dopolnjevanje računalniškega programa „Klasifikacija bilančne aktive in izvenbilančnih obveznosti“ je za toženo stranko, ki je banka in je ta program uporabljala, koristna gestija.
Umik tožbe proti prvotni prvotoženi stranki zadeva le to prvotoženo stranko in le-ta bi lahko podala izjavo, da se z umikom ne strinja, in le-ta, poleg tožeče stranke, je upravičena do vložitve pritožbe proti izpodbijanemu sklepu.
izstavitev zemljiškoknjižne listine - plačilo stroškov oklica - predložitev potrdila o plačilu pavšala za oklic - veljavnost zakona - uporaba materialnega prava
Določilo 5. odst. 234. člena ZZK-1 velja le za postopke, ki so bili začeti po 1.5.2009.