ZIZ člen 192, 192/1. ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/2. ZZK-1 člen 5, 80, 80/1, 80/2, 80/3, 81, 81/1, 81/2, 81/3, 89, 89/4.
pravnomočno razsojena stvar - vknjižba lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora - zaznamba spora - zaznamba izvršbe - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu
Vknjižba lastninske pravice in vknjižba lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora sta različna vpisa, saj imata različne učinke, zato pravnomočna odločitev o vknjižbi lastninske pravice ne predstavlja "pravnomočno razsojene stvari", ki bi preprečevala odločanje o vknjižbi lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora.
ZOR člen 220, 221, 221/1, 223, 228. ZPP člen 214, 214/5.
poslovodstvo brez naročila – gestija – koristna gestija – zastaranje – dokazovanje – splošno znana dejstva
Vzdrževanje in dopolnjevanje računalniškega programa „Klasifikacija bilančne aktive in izvenbilančnih obveznosti“ je za toženo stranko, ki je banka in je ta program uporabljala, koristna gestija.
OZ člen 179. ZPP člen 7, 7/1, 286. ZVPSBNO člen 15, 25. EKČP člen 6, 6/1, 41. URS člen 23, 26.
odškodnina za škodo zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku - posebna vrsta objektivne odgovornosti države - splošna pravila civilnopravne odškodninske odgovornosti - pravno priznana škoda
Za obstoj odškodninske odgovornosti je poleg protipravnosti po našem pravu med drugim potrebno izkazati tudi obstoj pravno priznane škode, ki bi jo v obravnavani zadevi lahko predstavljale duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice (pravice do sojenja v razumnem roku), če bi dosegle trajanje in stopnjo, ki v skladu s 179. členom OZ prisojo odškodnine iz tega naslova opravičujejo. Trditveno in dokazno breme v zvezi z obstojem pravno priznane škode je v celoti na tožnicah. S podano trditveno podlago tožnici konkretno ne uveljavljata nobene od pravno priznanih oblik nepremoženjske škode, saj poseg v osebnostne pravice sam po sebi po OZ v nobenem primeru ni pravno priznana škoda.
Že v predlogu za taksno oprostitev mora stranka navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva. Le če sodišče dvomi v resničnost njenih navedb, jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov. Ni pa dolžno raziskovati, ali zatrjevano strankino premoženje oziroma sredstva še obstajajo oziroma ali so že porabljena.
premoženjska in nepremoženjska škoda – dopolnitev izvedenskega mnenja – pravočasne pisne in ustne pripombe na izvedensko mnenje – predlog za nadaljnje izvajanje dokaza
Upoštevaje, da je bilo izvedensko mnenje izdelano šele po prvem naroku za glavno obravnavo, po tožnici podane pisne in ustne pripombe na naroku za glavno obravnavo, ki je neposredno sledil izdelanemu izvedenskemu mnenju, kakor tudi njen predlog po ustni dopolnitvi izvedenskega mnenja, niso bili prepozni. Tožničinih pisnih in ustnih pripomb na podano izvedensko mnenje tudi ni mogoče šteti kot pavšalnih oz. premalo konkretiziranih, saj je izpostavila dvom v pravilnost izvedenskega mnenja, ki naj bi izviral zlasti iz v mnenju neupoštevanih ugotovitev fiziatra o minimalnem, vendar evidentnem pomiku vretenc. Prvostopno sodišče bi moralo na tožničine dovolj konkretizirane pomisleke zoper pravilnost mnenja vsaj določno in izčrpno odgovoriti, če se je že odločilo, da ne bo izvajalo postopka, ki ga predvideva tretji odstavek 254. člena ZPP.
SPZ člen 40, 48, 48/1, 48/3, 49. ZTLR člen 21, 24, 25. ZPP člen 181, 212.
dogovor o nastanku solastnine – skupna gradnja - vlaganja v nepremičnino – gradnja na nepremičnini – stvarnopravne posledice vlaganja v nepremičnino – zapuščina - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – vpis v zemljiško knjigo
Po določbah ZTLR o skupni gradnji se enako kot po določilih 48. člena SPZ za nastanek solastnine zahteva dogovor med graditeljem in lastnikom nepremičnine, na podlagi katerega lahko graditelj zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine.
Veljavnost kupoprodajne pogodbe med tožničino materjo in stranskim intervenientom v konkretnem primeru niti ni odločilna za presojo vprašanja, ali je lastninska pravica na nepremičnini prešla na kupca (in torej mati tožeče stranke z njo ob smrti ne bi več razpolagala) ali pa je nepremičnina še vedno v premoženjski sferi univerzalnih pravnih naslednikov pokojne matere tožeče stranke. Zgolj veljavni pravni naslov (zavezovalni pravni posel) v smislu 40. člena SPZ za prenos lastninske pravice na nepremičnini ne zadostuje, temveč se mora na podlagi izstavljenega zemljiškoknjižnega dovolila (razpolagalni pravni posel) pridobitelj vpisati v zemljiško knjigo, s čimer (šele) pridobi lastninsko pravico.
Umik tožbe proti prvotni prvotoženi stranki zadeva le to prvotoženo stranko in le-ta bi lahko podala izjavo, da se z umikom ne strinja, in le-ta, poleg tožeče stranke, je upravičena do vložitve pritožbe proti izpodbijanemu sklepu.
ZZZDR člen 211. ZD člen 162, 167, 167/1. ZDen člen 67, 67/3, 74, 78, 78/2.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - prehod premoženja na dediče - začasno upravljanje skrbnika za posebne primere - najemnina od denacionaliziranega premoženja
Denacionalizirano premoženje se z odločbo o denacionalizaciji da v začasno upravljanje skrbnika za posebne primere, če je upravičenec, na ime katerega se odločba o denacionalizaciji glasi, umrl.
Pravice in dolžnosti skrbnika določa ZZZDR in zahtevki iz tega razmerja, med njimi tudi zahtevek za izplačilo prejetih najemnin, se rešujejo v pravdi.
Če je bil toženec dlje časa odsoten, pa ni poskrbel za dvigovanje pošiljk, ki se vročajo osebno, neugodne posledice bremenijo njega. Če je narok zamudil iz upravičenega razloga, bi lahko predlagal kvečjemu vrnitev v prejšnje stanje.
Toženec s tem, ko je tožeča stranka znesek, ki ga sedaj terja od njega, nakazala njegovemu upniku, ni bil neupravičeno obogaten. Do obogatitve ni prišlo, pač pa samo do spremembe na strani upnika, kar pa je brez pravne podlage oziroma ustrezne podlage tožeča stranka (ne za cesijo ne za subrogacijo) niti ne zatrjuje.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – protipravnost – pravnorelevantna vzročna zveza – vključevanje z neprednostne na prednostno cesto
Do trčenja je prišlo na prednostni cesti, kjer je bilo v območju križišča s stransko cesto s talnimi označbami (neprekinjena sredinska črta) zavarovancu tožene stranke dovoljeno prehitevanje vozil. Kritično situacijo in s tem prometno nezgodo je povzročil voznik tožeče stranke, ki se pred vključevanjem s stranske na prednostno cesto ni ustavil, čeprav mu je to narekovala tako prometna signalizacija (stop znak) kot nepreglednost križišča. Za nezgodo je podana izključna odgovornost voznika tožeče stranke.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – škoda pri opravljanju dela - soprispevek delavca – ukaz nadrejenega – degenerativne spremembe – osebne lastnosti oškodovanca – vpliv osebnostnih lastnosti oškodovanca na nastanek škodljive posledice
Škoda ni posledica hoje po stopnicah, temveč vleke pretirano težkega reduktorja, kar pa je bilo tožniku naročeno s strani nadrejenega. Tožniku ni mogoče očitati, da bi glede na svoje splošne sposobnosti in poznavanje delovnega procesa lahko ocenil, da vleka težkega reduktorja lahko povzroči škodljive posledice, kot so nastale, in da zato lahko takšno delo odkloni. Tožniku zato ni mogoče očitati soodgovornosti.
Za nastanek škodljive posledice ni mogoče upoštevati tožnikovih starostnih degenerativnih sprememb v povezavi z utesnitvenim sindromom, ki ni posledica poškodbe. Tožnikove osebne lastnosti niso imele pomembnejšega vpliva na nastanek škodljive posledice, saj iz izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke povsem jasno izhaja, da je bil vpliv osebnih lastnosti tožnika na nastanek posledice neznaten.
nepremoženjska škoda - višina odškodnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - skaženost - poškodba glave - zavrtost v področju vratne hrbtenice - kompresija na zgornji tretjini leve nadlahti
Presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
stvarno pravo - nepravdno pravo - civilno procesno pravo - sodne takse
VSL0052315
ZTLR člen 23, 24, 25, 26. ZST člen 7. ZNP člen 9, 10, 118, 118/2, 118/3. ZPP člen 319, 320.
solastnina - delitev stvari v solastnini - prekinitev postopka - spor o predmetu delitve - spor o velikosti solastninskih deležev - pravnomočnost - res iudicata - sodne takse - taksa za pritožbo zoper postopkovni sklep v nepravdnem postopku
V obravnavanem primeru je šlo za adaptacijo in dokončanje obstoječe zgradbe in ne za nastanek nove, saj navkljub bistveni izboljšavi objekta ni mogoče govoriti o spremembi njegove identitete, kar je temeljni pogoj za pridobitev solastninske pravice z vlaganji v tuj objekt. Tudi če bi z vlaganji tožnikov dejansko nastala nova stvar, bi bilo zahtevek za pridobitev celotnega ali dela solastninskega deleža toženke potrebno zavrniti, saj se za takšno pridobitev lastninske pravice zahteva dobrovernost graditelja.
Določba tarifne št. 7 ZST-UPB1, ki določa splošno takso za pritožbe v nepravdnem postopku, se ne uporablja, saj se za delitvene postopke uporablja tarifna št. 12, ki pa ne določa takse za pritožbo zoper postopkovne sklepe, kot je sklep o prekinitvi postopka.
objektivna odškodninska odgovornost – pojem nevarne dejavnosti – mokra plastična tla
Plastična tla, tudi iz vinas plošč, so tla, ki niso neobičajna. Tovrstne talne obloge so bile svoj čas zelo razširjene v vseh prostorih, kjer je bila pričakovana večja obremenitev. Ob dežju zato ni nepričakovano, da takšna tla lahko postanejo mokra zaradi mokre obutve strank, ki vstopajo v prostor. Gre torej za okoliščino, ki jo običajno skrbna oseba ob vstopanju v prostor ob deževnem vremenu lahko pričakuje. Zato takšna mokra plastična tla ne predstavljajo nevarne stvari, za katero bi njen imetnik odgovarjal po načelu vzročnosti, saj njihova nevarnost ne odstopa od povprečja.
delitev solastne nepremičnine - način delitve solastne stvari
Ker solastnih nepremičnin ni mogoče fizično deliti brez znatnih stroškov in se udeleženci niso sporazumeli o načinu delitve, je pravilna odločitev, da se opravi civilna delitev.
ZDen člen 25, 25/3, 25/6, 72, 72/2. ZSKZ člen 20. ZDoh člen 15, 27, 28, 30.
odškodninski zahtevek iz naslova nemožnosti uporabe - koristi - stroški - davki - dohodnina - investicijska vlaganja - obveznost plačevanja zakupnin slovenskemu odškodninskemu skladu
Povrnitev vlaganj v nepremičnine, ki so bile podržavljene in se vračajo v denacionalizacijskem postopku, opredeljuje 25. člen ZDen. Upoštevajo se le tista vlaganja, kjer se je povečala vrednost nepremičnine za več kot 30 %, investicijska vlaganja pa se upoštevajo le na zahtevo zavezanca ali najemojemalca, odločitev o povračilu investicijskih vlaganj pa se sprejme skupaj z odločitvijo o vrnitvi denacionaliziranega premoženja ali pa z naknadno dopolnilno odločbo. Brez vloženega zahtevka sodišče investicijskih vlaganj ne more upoštevati.
Med dohodke spadajo tudi dohodki iz naslova zakupnin, zato bo tožnik zavezan plačati dohodnino od priznanega denarnega zneska po sodbi v davčnem letu dejanskega prejema plačila, saj navedena "odškodnina" ni oproščena plačilu dohodnine.
Oporočiteljica se je podpisala pod oporoko v prisotnosti obeh oporočnih prič s črnim svinčnikom, kakršnega sta ob podpisovanju uporabili tudi obe oporočni priči in ob tem izjavila, da gre za njeno oporoko.
Če je ta podpis po strokovnih pravilih grafološke stroke nerazločen, brez možnosti prepoznave pravega podpisa pokojnice v kateremkoli segmentu, to še ne pomeni, da ne gre za oporočiteljičin lastnoročni podpis, saj spora o tem, da zapisa s črnim svinčnikom oporočiteljica ne bi naredila, ni.