Kljub temu, da je tožena stranka v pritožbi zoper zamudno sodbo uveljavljala enake razloge, kot jih navaja v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje, v kolikor je bil pravočasno vložen, treba presoditi po vsebini. Zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi stališča sodišča prve stopnje, da gre za že razsojeno stvar, ni pravilno.
imisije – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem – prisotnost strank pri ogledu z izvedencem
Toženka je imela kljub izvedenkini napaki pri vabljenju možnost obravnavanja tega dokaza, ki jo je tudi izkoristila, načeli kontradiktornosti in neposrednosti nista bili kršeni. Toženka je namreč po prejemu izvedenskega mnenja predlagala zaslišanje izvedenke, zaradi česar je sodišče izvedenko vabilo na obravnavo. Na njej je izvedenka odgovorila na pripombe in vprašanja strank. Po zaključeni podaji ustne dopolnitve izvedenskega mnenja je toženka predlagala postavitev drugega izvedenca. Tudi temu dokaznemu predlogu je sodišče prve stopnje ugodilo, vendar pa je izvedbo tega dokaza opustilo, ker toženka ni založila potrebnega predujma. Toženka je glede na opisani potek postopka v zvezi z izvedenskim mnenjem imela možnost učinkovitega sodelovanja v postopku.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – protipravnost – pravnorelevantna vzročna zveza – vključevanje z neprednostne na prednostno cesto
Do trčenja je prišlo na prednostni cesti, kjer je bilo v območju križišča s stransko cesto s talnimi označbami (neprekinjena sredinska črta) zavarovancu tožene stranke dovoljeno prehitevanje vozil. Kritično situacijo in s tem prometno nezgodo je povzročil voznik tožeče stranke, ki se pred vključevanjem s stranske na prednostno cesto ni ustavil, čeprav mu je to narekovala tako prometna signalizacija (stop znak) kot nepreglednost križišča. Za nezgodo je podana izključna odgovornost voznika tožeče stranke.
Iz mnenja izvedenca sicer izhaja, da je tožnica utrpela le lažjo poškodbo in da so tudi težave, ki jih je poškodba zapustila pri tožnici, lažje narave. Vendar pa je treba v večji meri upoštevati konkretne okoliščine tega škodnega primera, namreč dejstvo, da je tožnica utrpela poškodbo v času svoje visoke nosečnosti.
OZ člen 376. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 64.
gradbena pogodba - začasna situacija - plačilo na podlagi začasnih situacij - nastanek obveznosti - uzance - tek obresti
Ob upoštevanju 64. člena PGU je začasna situacija, dokler ni izdana končna situacija, samostojna podlaga za plačilno obveznost. V pogodbi 23/95 pa sta se stranki tudi izrecno dogovorili za plačilo začasnih situacij.
Dolžnost plačati začasno situacijo ne izključuje možnosti, da se pri končnem obračunu preizkusi pravilnost tudi te začasne situacije.
nepremoženjska škoda - višina odškodnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - skaženost - poškodba glave - zavrtost v področju vratne hrbtenice - kompresija na zgornji tretjini leve nadlahti
Presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
stvarno pravo - nepravdno pravo - civilno procesno pravo - sodne takse
VSL0052315
ZTLR člen 23, 24, 25, 26. ZST člen 7. ZNP člen 9, 10, 118, 118/2, 118/3. ZPP člen 319, 320.
solastnina - delitev stvari v solastnini - prekinitev postopka - spor o predmetu delitve - spor o velikosti solastninskih deležev - pravnomočnost - res iudicata - sodne takse - taksa za pritožbo zoper postopkovni sklep v nepravdnem postopku
V obravnavanem primeru je šlo za adaptacijo in dokončanje obstoječe zgradbe in ne za nastanek nove, saj navkljub bistveni izboljšavi objekta ni mogoče govoriti o spremembi njegove identitete, kar je temeljni pogoj za pridobitev solastninske pravice z vlaganji v tuj objekt. Tudi če bi z vlaganji tožnikov dejansko nastala nova stvar, bi bilo zahtevek za pridobitev celotnega ali dela solastninskega deleža toženke potrebno zavrniti, saj se za takšno pridobitev lastninske pravice zahteva dobrovernost graditelja.
Določba tarifne št. 7 ZST-UPB1, ki določa splošno takso za pritožbe v nepravdnem postopku, se ne uporablja, saj se za delitvene postopke uporablja tarifna št. 12, ki pa ne določa takse za pritožbo zoper postopkovne sklepe, kot je sklep o prekinitvi postopka.
objektivna odškodninska odgovornost – pojem nevarne dejavnosti – mokra plastična tla
Plastična tla, tudi iz vinas plošč, so tla, ki niso neobičajna. Tovrstne talne obloge so bile svoj čas zelo razširjene v vseh prostorih, kjer je bila pričakovana večja obremenitev. Ob dežju zato ni nepričakovano, da takšna tla lahko postanejo mokra zaradi mokre obutve strank, ki vstopajo v prostor. Gre torej za okoliščino, ki jo običajno skrbna oseba ob vstopanju v prostor ob deževnem vremenu lahko pričakuje. Zato takšna mokra plastična tla ne predstavljajo nevarne stvari, za katero bi njen imetnik odgovarjal po načelu vzročnosti, saj njihova nevarnost ne odstopa od povprečja.
URS člen 14, 22. ZOR člen 154, 154/2, 154/3, 156, 156/3, 200, 203. ZPP člen 185.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - odškodninska renta - bolezen - bolezen v zvezi z delom - servisiranje bencinskih črpalk - izpostavljenost naftnim derivatom - večja škodna nevarnost - protipravnost - sprememba tožbenega zahtevka - zvišanje tožbenega zahtevka
Pravilna je prvostopna ocena o materialni podlagi tožbenega zahtevka v določilih 156. člena, tretjega odstavka ZOR in sicer v povezavi s členom 154/II-III ZOR, ki pa ne zahteva izpolnitve elementa protipravnosti, ko gre za dovoljeno dejavnost, temveč namesto protipravnosti večjo škodno nevarnost.
Ne more biti uspešno pritožbeno vztrajanje pri prikazovanju, da tožnik pri delu ni bil izpostavljen večji koncentraciji hlapov naftnih derivatov.
Pritožbeno sodišče pritrjuje kot pravilni prvostopni oceni o obstoju vprašanja vzročne zveze, ki je skrbno pojasnjena.
SPZ člen 40, 48, 48/1, 48/3, 49. ZTLR člen 21, 24, 25. ZPP člen 181, 212.
dogovor o nastanku solastnine – skupna gradnja - vlaganja v nepremičnino – gradnja na nepremičnini – stvarnopravne posledice vlaganja v nepremičnino – zapuščina - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – vpis v zemljiško knjigo
Po določbah ZTLR o skupni gradnji se enako kot po določilih 48. člena SPZ za nastanek solastnine zahteva dogovor med graditeljem in lastnikom nepremičnine, na podlagi katerega lahko graditelj zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine.
Veljavnost kupoprodajne pogodbe med tožničino materjo in stranskim intervenientom v konkretnem primeru niti ni odločilna za presojo vprašanja, ali je lastninska pravica na nepremičnini prešla na kupca (in torej mati tožeče stranke z njo ob smrti ne bi več razpolagala) ali pa je nepremičnina še vedno v premoženjski sferi univerzalnih pravnih naslednikov pokojne matere tožeče stranke. Zgolj veljavni pravni naslov (zavezovalni pravni posel) v smislu 40. člena SPZ za prenos lastninske pravice na nepremičnini ne zadostuje, temveč se mora na podlagi izstavljenega zemljiškoknjižnega dovolila (razpolagalni pravni posel) pridobitelj vpisati v zemljiško knjigo, s čimer (šele) pridobi lastninsko pravico.
predlog za vpis v zemljiško knjigo - listina - identifikacijski znak nepremičnine
V listini, ki je predlog za vpis v zemljiški knjigi, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi.
pravnomočni sklep o dedovanju – vezanost na pravnomočni sklep o dedovanju - razglasitev dedičev – izpodbijanje sklepa o dedovanju v pravdi - dediščinska tožba – pravni interes
S tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitve, da toženka, ki je bila s sklepom o dedovanju razglašena za dedinjo, ni dedinja po zapustniku JH. Zaradi učinkov pravnomočnosti sodišče v pravdnem postopku o vprašanjih, o katerih je odločeno s sklepom o dedovanju, ne more odločati ponovno.
Ker je bil po pokojnem JH izpeljan zapuščinski postopek in izdan pravnomočen sklep o dedovanju, bi morala tožnica, če zahteva zapuščino, ki jo je podedovala toženka, zahtevati, naj sodišče ugotovi, da je le ona dedinja ali sodedinja in da naj toženki naloži, da ji izroči zapuščino, ki jo ima slednja v posesti. Dediščinska tožba mora vsebovati dva zahtevka: ugotovitveni in dajatveni zahtevek.
Dejstvo, da je zavarovalnica svojo obveznost plačila zavarovalnine po zavarovalni pogodbi v pretežnem delu poravnala že pred pravdo ter je izvedenec v pravdnem postopku ugotovil zgolj 0,83 % večjo invalidnost tožnika, kot je to pred pravdo ugotovila zavarovalnica, še ne more pomeniti, da zavarovalnica ob profesionalni skrbnosti ne bi mogla že pred pravdo ugotoviti celotne višine njene obveznosti. Že takrat je namreč razpolagala z vso zdravstveno dokumentacijo, stopnja invalidnosti pa se odmerja po njenih splošnih pogojih. Zavarovalnica tako ne more biti v plačilni zamudi šele od dneva prejetja izvedeniškega mnenja v pravdnem postopku.
indirektni finančni leasing – predmet leasinga – odstop od pogodbe – neplačevanje obrokov – nepopolne ali neveljavne listine
Za indirektni finančni leasing je značilno, da dajalec leasinga ne sodeluje niti pri izbiri predmeta leasinga niti pri izbiri njegovega proizvajalca oziroma prodajalca. Leasingodajalec torej ni obenem dobavitelj predmeta leasinga. Pri nakupu predmeta leasinga nastopa kot finančni posrednik, dobavitelja in predmet leasinga pa izbere leasingojemalec sam. Prav tak dogovor med pravdnima strankama pa izhaja tako iz določb leasing pogodbe kot iz splošnih pogojev.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - argument teleološke redukcije
Rok iz 2. točke 396. člena ZPP je s pomočjo razlagalnih argumentov (predvsem argumenta teleološke redukcije) sicer res mogoče razlagati tako, da ta začne teči s trenutkom, ko se stranka zaveda obstoja obnovitvenega razloga. Vendar pa določila ni mogoče teleološko reducirati, če bi stranka s skrbnim ravnanjem za vse razsežnosti obnovitvenega razloga lahko izvedela že prej.
priposestvovanje služnosti – trditvena podlaga – redno izvrševanje služnosti – prenehanje služnosti zaradi neizvrševanja – zastaranje služnosti
Zastaranje služnosti, ki pripelje do njenega prenehanja, ne teče v času, ko služnosti ni mogoče izvrševati zaradi objektivnih ovir, ne pa zaradi lastnikove prepovedi.
izdaja plačilnega naloga - ugovor zoper plačilni nalog - spor majhne vrednosti - rok za dopolnitev tožbenih navedb - prekluzivni rok - načelo kontradiktornosti
Situacija, kadar se postopek v sporih majhne vrednosti začne na podlagi ugovora zoper plačilni nalog, je specifična, 2. odstavka 452. čl. ZPP ni mogoče razlagati tako, da začne 8-dnevni prekluzivni rok za dopolnitev tožbe teči od prejema ugovora tožene stranke proti plačilnemu nalogu.
Sodišču podlago, da tožeči stranki naloži rok za dopolnitev svoje tožbe, daje 452. čl. ZPP. Vendar pa mora biti tožeča stranka k temu a) izrecno pozvana, b) mora ji biti določen rok za opravo tega procesnega dejanja, prav tako pa c) mora biti ustrezno opozorjena na posledice zamude roka.
obnova postopka – obnovitveni razlogi – nova dejstva in novi dokazi – vložitev tožbe kot novo dejstvo
Obnovitveni razlog je okoliščina, da stranka najde ali pridobi možnost uporabiti nov dokaz ali da izve za novo dejstvo, na podlagi katerega bi bila lahko zanj izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva in dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Vložitev tožbe pa ne more predstavljati novega dejstva, ki bi v konkretni pravdi lahko privedla do ugodnejše odločitve, saj ne gre za novo dejstvo v smislu določbe 10. točke 394. člena ZPP.