obnova postopka – obnovitveni razlogi – nova dejstva in novi dokazi – vložitev tožbe kot novo dejstvo
Obnovitveni razlog je okoliščina, da stranka najde ali pridobi možnost uporabiti nov dokaz ali da izve za novo dejstvo, na podlagi katerega bi bila lahko zanj izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva in dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Vložitev tožbe pa ne more predstavljati novega dejstva, ki bi v konkretni pravdi lahko privedla do ugodnejše odločitve, saj ne gre za novo dejstvo v smislu določbe 10. točke 394. člena ZPP.
posek gozda brez dovoljenja lastnika – nedopustno ravnanje – deliktna odgovornost – premoženjska škoda – izgubljeni dobiček – ugovor pasivne legitimacije – pogodbena odgovornost za škodo – odškodninska odgovornost
Na strani toženca ni odškodninske odgovornosti za po tožnici zatrjevano premoženjsko škodo, ki naj bi slednji nastala z nedovoljenim posekom lesa. Po prepričanju sodišča druge stopnje tožnici ni uspelo dokazati niti protipravnosti toženčevega ravnanja oz. da naj bi protipraven posek opravil ali vsaj odredil prav toženec.
Že v predlogu za taksno oprostitev mora stranka navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva. Le če sodišče dvomi v resničnost njenih navedb, jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov. Ni pa dolžno raziskovati, ali zatrjevano strankino premoženje oziroma sredstva še obstajajo oziroma ali so že porabljena.
Če je bil toženec dlje časa odsoten, pa ni poskrbel za dvigovanje pošiljk, ki se vročajo osebno, neugodne posledice bremenijo njega. Če je narok zamudil iz upravičenega razloga, bi lahko predlagal kvečjemu vrnitev v prejšnje stanje.
Toženec s tem, ko je tožeča stranka znesek, ki ga sedaj terja od njega, nakazala njegovemu upniku, ni bil neupravičeno obogaten. Do obogatitve ni prišlo, pač pa samo do spremembe na strani upnika, kar pa je brez pravne podlage oziroma ustrezne podlage tožeča stranka (ne za cesijo ne za subrogacijo) niti ne zatrjuje.
obnova postopka – obnovitveni razlogi – kriva izpovedba priče ali izvedenca
Pogoj za uspešno uveljavljanje obnovitvenega razloga iz 5. točke 394. člena ZPP je pravnomočna sodba v kazenskem postopku (oziroma ustavitev postopka ali obstoj okoliščin, zaradi katerih se postopek ne more uvesti).
ZOR člen 45, 45/1, 126, 127, 132, 132/1, 186, 266, 266/4, 525, 525/1, 525/2, 525/3. OZ člen 376.
pogodbena odškodninska odgovornost – kršitev predpogodbe – odškodnina zaradi kršitve obveznosti po predpogodbi – škoda zaradi kršitve predpogodbe – kritna prodaja – obvestilo o nameravani prodaji – zamudne obresti kot oblika škode – pogodbene in zakonske zamudne obresti – razumni ukrepi za zmanjšanje škode
Predpogodba vrsta pogodbe (1. odstavek 45. člena ZOR). ZOR v zvezi s predpogodbo ni izključil nobenega od ostalih upravičenj, ki jih ima na razpolago vsaka pogodbena stranka, če nasprotna stranka krši svoje obveznosti. Eno takšnih upravičenj je upravičenje do razdrtja pogodbe (126. in 127. člen ZOR) in uveljavljanje odškodninskega zahtevka (1. odstavek 132. člena ZOR).
Delnice so stvar, katerih vrednost se s časom spreminja, kar pomeni, da lahko pogodbeni stranki nastane škoda zaradi razlike med kupnino, določeno v pogodbi, in kupnino, ki jo je prodajalec prejel s prodajo stvari tretji osebi.
Tožeča stranka je kot škodo, ki naj bi jo utrpela zaradi kršitve obveznosti tožene stranke po predpogodbi, opredelila tudi razliko v kupnini, ki bi jo prejela, če bi tožena stranka izpolnila svojo obveznost iz predpogodbe, in kupnino, ki jo je prejela, ker je delnice prodala tretji osebi. Do slednje je tožeča stranka upravičena že na podlagi določbe o kritni prodaji iz 1. odstavka 525. člena ZOR, ki določa, da ima pogodbi zvesta stranka od nasprotne stranke pravico zahtevati razliko med ceno, ki je bila določena v pogodbi, in ceno pri kritni prodaji.
izdaja plačilnega naloga - ugovor zoper plačilni nalog - spor majhne vrednosti - rok za dopolnitev tožbenih navedb - prekluzivni rok - načelo kontradiktornosti
Situacija, kadar se postopek v sporih majhne vrednosti začne na podlagi ugovora zoper plačilni nalog, je specifična, 2. odstavka 452. čl. ZPP ni mogoče razlagati tako, da začne 8-dnevni prekluzivni rok za dopolnitev tožbe teči od prejema ugovora tožene stranke proti plačilnemu nalogu.
Sodišču podlago, da tožeči stranki naloži rok za dopolnitev svoje tožbe, daje 452. čl. ZPP. Vendar pa mora biti tožeča stranka k temu a) izrecno pozvana, b) mora ji biti določen rok za opravo tega procesnega dejanja, prav tako pa c) mora biti ustrezno opozorjena na posledice zamude roka.
začasna odredba – verjeten obstoj neznatne škode - neznatna škoda – poseg v lastninsko pravico – zavarovanje denarne terjatve
Sodišče prve stopnje je navedbe o neznatni škodi zaradi časa pridobitve premoženja in mladoletnosti drugo toženca zavrnilo z obrazložitvijo, da vsak poseg v lastninsko pravico že predstavlja škodo za lastnika, kot škoda pa je mišljeno vsako zmanjšanje premoženja ali preprečitev njegovega povečanja. Glede na to, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožnikov o tem, da bosta toženi stranki kljub izdani začasni odredbi nepremičnine lahko oddajali, v njih živeli in s tem imeli ustrezno ekonomsko korist, pritožba utemeljeno graja zaključek sodišča prve stopnje o verjetnem neobstoju neznatne škode za toženo stranko.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 177, 177/1, 200.
objektivna odgovornost – delavec – nevarna stvar – krožna žaga – deljena odgovornost – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – skaženost – amputiran srednji in zadnji členek kazalca
Okoliščina, da tožnik odrejenega dela ni odklonil, kljub temu da je bil list žage skrhan, pa ne predstavlja tožnikovega nedopustnega ravnanja in se zato s to navedbo toženec svoje odgovornosti, niti delno, ne more razbremeniti.
odškodninska odgovornost - zavarovalna pogodba - splošni pogoji zavarovalne pogodbe - izključitev obveznosti zavarovalnice - alkoholiziranost - vzročna zveza - izpodbijanje domneve o vzročni zvezi - nične določbe splošnih pogojev
Določilo splošnih pogojev, ki ne dopušča izpodbijanja vzročne zveze med vinjenostjo in nezgodo, je v nasprotju z Ustavo, prisilnimi predpisi oz. moralnimi načeli, torej je nično.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – protipravnost – pravnorelevantna vzročna zveza – vključevanje z neprednostne na prednostno cesto
Do trčenja je prišlo na prednostni cesti, kjer je bilo v območju križišča s stransko cesto s talnimi označbami (neprekinjena sredinska črta) zavarovancu tožene stranke dovoljeno prehitevanje vozil. Kritično situacijo in s tem prometno nezgodo je povzročil voznik tožeče stranke, ki se pred vključevanjem s stranske na prednostno cesto ni ustavil, čeprav mu je to narekovala tako prometna signalizacija (stop znak) kot nepreglednost križišča. Za nezgodo je podana izključna odgovornost voznika tožeče stranke.
ZPP člen 339, 339/2-12. ZZK-1 člen 40. ZTLR člen 54.
služnostna pravica hoje – pravnomočna odločitev - zavrženje tožbenega zahtevka – pridobitev služnostne pravice - priposestvovanje
Zahtevek tožnikov za izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, ki sta ga naslovila na tožence, nima pravne podlage. Tožnika bosta lahko vknjižbo svoje služnostne pravice dosegla že na podlagi pravnomočne sodbe, ki ugotavlja obstoj te pravice, tako kot je določeno v 3. točki 1. odstavka 40. člena ZZK-1. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi moralo sodišče prve stopnje dajatveni del tožbenega zahtevka zavrniti.
Ni pomembno, kdo je vožnje izvrševal; ker gre za stvarno (in ne osebno) služnost, je pomembno le, da se je po sporni poti vozilo za potrebe gospodujočega zemljišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0056931
OZ člen 9, 239, 242, 242/1. ZPP člen 214, 214/1.
poslovna odškodninska odgovornost – vzročna zveza med nastalo škodo in kršitvijo pogodbe – višina škode pri kršitvi leasing pogodbe – pozitivni pogodbeni interes
Če je tožena stranka kršila svoje obveznosti iz leasing pogodbe in je ta razdrta, je tožeči stranki dolžna povrniti škodo. Višina škode ustreza njenemu pozitivnemu pogodbenemu interesu – to je premoženju, ki bi stranki pripadalo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena, pri tem pa je potrebno upoštevati, da bo tako plačilo opravljeno prej (diskontiranje leasing obrokov), kot bi bilo ob pravilno izpolnjeni pogodbi, in odšteti vrednost predmeta leasinga, ki ga je leasingojemalec prejel.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - zasebni podjetnik – enoosebna gospodarska družba – edini družbenik – škoda na tujem premoženju – razpolaganje s skupnim premoženjem
Vrhovno sodišče RS je zavzelo stališče, da storilec in oškodovanec ne moreta biti ista oseba, zato ne more priti do oškodovanja druge osebe kot temelja za obstoj kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic v primeru, ko je v isti osebi storilec in oškodovanec zasebni podjetnik ali v primeru enoosebne gospodarske družbe. Zato o škodi na tujem premoženju tudi ni mogoče govoriti, če je edini družbenik hkrati direktor oz. poslovodja družbe. Povedano drugače obtoženec je razpolagal s premoženjem, ki je predstavljalo skupno premoženje obeh zakoncev in zato kot takšno ni moglo biti tuje premoženje, kot se zahteva za obstoj obravnavanega kaznivega dejanja.
ZOR člen 277. OZ člen 376, 1060. ZPP člen 155, 155/1. ZUstS člen 1, 1/3, 44.
zamudne obresti – prepoved ultra alterum tantum – učinek odločbe ustavnega sodišča – pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami – potrebnost stroškov – odločba ustavnega sodišča kot splošni pravni akt
Sodišče prve stopnje je moralo upoštevati odločbo Ustavnega sodišča RS US U-I 300/2004 z dne 2.3.2006, upoštevaje določbo 3. odstavka 1. člena ZUstS, v skladu s katero so odločbe ustavnega sodišča obvezne. Tudi konkretna odločba torej predstavlja splošni pravni akt, ki ga morajo upoštevati sodišča pri odločanju.
Nepotrebne so tiste pripravljalne vloge, ki so vsebinsko prazne in v katerih stranka le ponavlja tisto, kar je bilo že povedano. Le v teh primerih ni mogoče priznati stroškov v zvezi z njihovo sestavo. Okoliščina, da je tožnik vlogi predložil isti dan oziroma dva dni pred narokom za glavno obravnavo, v spornem primeru ni predstavljala razloga za nepriznanje stroškov za njuno sestavo.
solastnina – soposest – solastninska pravica na nepremičnini – pravica do uporabe solastne stvari - pravica solastnika do posesti
Drži sicer, da bi tožnica kot solastnica lahko utemeljeno zahtevala izročitev tistega dela hiše, ki presega solastninski delež tožencev, vendar hiša ni razdeljena, zato ni jasno, koliko in kateri del hiše njun solastninski delež presega. Tako tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi, čeprav v zadevi sicer ni sporno, da toženca v naravi uporabljata večji del, kot jima glede na njun skupni solastninski delež pripada. Opisan položaj je rešljiv le v nepravdnem postopku s predlogom za delitev solastnine ali za ureditev razmerij med solastniki.