stvarno pravo - nepravdno pravo - civilno procesno pravo - sodne takse
VSL0052315
ZTLR člen 23, 24, 25, 26. ZST člen 7. ZNP člen 9, 10, 118, 118/2, 118/3. ZPP člen 319, 320.
solastnina - delitev stvari v solastnini - prekinitev postopka - spor o predmetu delitve - spor o velikosti solastninskih deležev - pravnomočnost - res iudicata - sodne takse - taksa za pritožbo zoper postopkovni sklep v nepravdnem postopku
V obravnavanem primeru je šlo za adaptacijo in dokončanje obstoječe zgradbe in ne za nastanek nove, saj navkljub bistveni izboljšavi objekta ni mogoče govoriti o spremembi njegove identitete, kar je temeljni pogoj za pridobitev solastninske pravice z vlaganji v tuj objekt. Tudi če bi z vlaganji tožnikov dejansko nastala nova stvar, bi bilo zahtevek za pridobitev celotnega ali dela solastninskega deleža toženke potrebno zavrniti, saj se za takšno pridobitev lastninske pravice zahteva dobrovernost graditelja.
Določba tarifne št. 7 ZST-UPB1, ki določa splošno takso za pritožbe v nepravdnem postopku, se ne uporablja, saj se za delitvene postopke uporablja tarifna št. 12, ki pa ne določa takse za pritožbo zoper postopkovne sklepe, kot je sklep o prekinitvi postopka.
objektivna odškodninska odgovornost – pojem nevarne dejavnosti – mokra plastična tla
Plastična tla, tudi iz vinas plošč, so tla, ki niso neobičajna. Tovrstne talne obloge so bile svoj čas zelo razširjene v vseh prostorih, kjer je bila pričakovana večja obremenitev. Ob dežju zato ni nepričakovano, da takšna tla lahko postanejo mokra zaradi mokre obutve strank, ki vstopajo v prostor. Gre torej za okoliščino, ki jo običajno skrbna oseba ob vstopanju v prostor ob deževnem vremenu lahko pričakuje. Zato takšna mokra plastična tla ne predstavljajo nevarne stvari, za katero bi njen imetnik odgovarjal po načelu vzročnosti, saj njihova nevarnost ne odstopa od povprečja.
Iz mnenja izvedenca sicer izhaja, da je tožnica utrpela le lažjo poškodbo in da so tudi težave, ki jih je poškodba zapustila pri tožnici, lažje narave. Vendar pa je treba v večji meri upoštevati konkretne okoliščine tega škodnega primera, namreč dejstvo, da je tožnica utrpela poškodbo v času svoje visoke nosečnosti.
OZ člen 376. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 64.
gradbena pogodba - začasna situacija - plačilo na podlagi začasnih situacij - nastanek obveznosti - uzance - tek obresti
Ob upoštevanju 64. člena PGU je začasna situacija, dokler ni izdana končna situacija, samostojna podlaga za plačilno obveznost. V pogodbi 23/95 pa sta se stranki tudi izrecno dogovorili za plačilo začasnih situacij.
Dolžnost plačati začasno situacijo ne izključuje možnosti, da se pri končnem obračunu preizkusi pravilnost tudi te začasne situacije.
ZIZ člen 192, 192/1. ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/2. ZZK-1 člen 5, 80, 80/1, 80/2, 80/3, 81, 81/1, 81/2, 81/3, 89, 89/4.
pravnomočno razsojena stvar - vknjižba lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora - zaznamba spora - zaznamba izvršbe - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu
Vknjižba lastninske pravice in vknjižba lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora sta različna vpisa, saj imata različne učinke, zato pravnomočna odločitev o vknjižbi lastninske pravice ne predstavlja "pravnomočno razsojene stvari", ki bi preprečevala odločanje o vknjižbi lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora.
ZOR člen 220, 221, 221/1, 223, 228. ZPP člen 214, 214/5.
poslovodstvo brez naročila – gestija – koristna gestija – zastaranje – dokazovanje – splošno znana dejstva
Vzdrževanje in dopolnjevanje računalniškega programa „Klasifikacija bilančne aktive in izvenbilančnih obveznosti“ je za toženo stranko, ki je banka in je ta program uporabljala, koristna gestija.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 177, 177/1, 200.
objektivna odgovornost – delavec – nevarna stvar – krožna žaga – deljena odgovornost – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – skaženost – amputiran srednji in zadnji členek kazalca
Okoliščina, da tožnik odrejenega dela ni odklonil, kljub temu da je bil list žage skrhan, pa ne predstavlja tožnikovega nedopustnega ravnanja in se zato s to navedbo toženec svoje odgovornosti, niti delno, ne more razbremeniti.
ZDen člen 25, 25/3, 25/6, 72, 72/2. ZSKZ člen 20. ZDoh člen 15, 27, 28, 30.
odškodninski zahtevek iz naslova nemožnosti uporabe - koristi - stroški - davki - dohodnina - investicijska vlaganja - obveznost plačevanja zakupnin slovenskemu odškodninskemu skladu
Povrnitev vlaganj v nepremičnine, ki so bile podržavljene in se vračajo v denacionalizacijskem postopku, opredeljuje 25. člen ZDen. Upoštevajo se le tista vlaganja, kjer se je povečala vrednost nepremičnine za več kot 30 %, investicijska vlaganja pa se upoštevajo le na zahtevo zavezanca ali najemojemalca, odločitev o povračilu investicijskih vlaganj pa se sprejme skupaj z odločitvijo o vrnitvi denacionaliziranega premoženja ali pa z naknadno dopolnilno odločbo. Brez vloženega zahtevka sodišče investicijskih vlaganj ne more upoštevati.
Med dohodke spadajo tudi dohodki iz naslova zakupnin, zato bo tožnik zavezan plačati dohodnino od priznanega denarnega zneska po sodbi v davčnem letu dejanskega prejema plačila, saj navedena "odškodnina" ni oproščena plačilu dohodnine.
Oporočiteljica se je podpisala pod oporoko v prisotnosti obeh oporočnih prič s črnim svinčnikom, kakršnega sta ob podpisovanju uporabili tudi obe oporočni priči in ob tem izjavila, da gre za njeno oporoko.
Če je ta podpis po strokovnih pravilih grafološke stroke nerazločen, brez možnosti prepoznave pravega podpisa pokojnice v kateremkoli segmentu, to še ne pomeni, da ne gre za oporočiteljičin lastnoročni podpis, saj spora o tem, da zapisa s črnim svinčnikom oporočiteljica ne bi naredila, ni.
V primeru stečajnega postopka nad družbo je potrebno uporabiti pravne možnosti, ki jih daje stečajni zakon in če sporna razpolaganja, ki pomenijo prikrajšanje upnikov, izpolnjujejo zakonske znake dejanskega stanja, ki omogočajo izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika do družbenika po načelu spregleda pravne osebnosti neutemeljeno.
izstavitev zemljiškoknjižne listine - plačilo stroškov oklica - predložitev potrdila o plačilu pavšala za oklic - veljavnost zakona - uporaba materialnega prava
Določilo 5. odst. 234. člena ZZK-1 velja le za postopke, ki so bili začeti po 1.5.2009.
pravnomočni sklep o dedovanju – vezanost na pravnomočni sklep o dedovanju - razglasitev dedičev – izpodbijanje sklepa o dedovanju v pravdi - dediščinska tožba – pravni interes
S tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitve, da toženka, ki je bila s sklepom o dedovanju razglašena za dedinjo, ni dedinja po zapustniku JH. Zaradi učinkov pravnomočnosti sodišče v pravdnem postopku o vprašanjih, o katerih je odločeno s sklepom o dedovanju, ne more odločati ponovno.
Ker je bil po pokojnem JH izpeljan zapuščinski postopek in izdan pravnomočen sklep o dedovanju, bi morala tožnica, če zahteva zapuščino, ki jo je podedovala toženka, zahtevati, naj sodišče ugotovi, da je le ona dedinja ali sodedinja in da naj toženki naloži, da ji izroči zapuščino, ki jo ima slednja v posesti. Dediščinska tožba mora vsebovati dva zahtevka: ugotovitveni in dajatveni zahtevek.
ZIKS člen 145. ZDen člen 3, 3/1, 3/1-8. ZNZGP člen 1, 4.
zaplemba premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja - nacionalizacija po znzgp - smiselna uporaba zden - enotna sodna praksa - enakost pred zakonom
ZNZGP je bil neposredna podlaga podržavljenja podjetij in izdaja posebne odločitve ali izvedba posebnega postopka nista bila potrebna. Premoženja, ki je bilo zaplenjeno v kasnejši sodbi kazenskega sodišča, vendar pa v času, ko je sporno premoženje ex lege že prišlo v državno last, ni mogoče vračati po določbah ZIKS, ampak po ZDen.
Iz podatkov spisa izhaja, da je upnica s samostojno vlogo predlagala razširitev izvršbe na dolžničino plačo v roku enega meseca po prejemu sklepa o izvršbi oz. v roku enega meseca in enega tedna po vložitvi predloga za izvršbo, brez posebne utemeljitve oz. navedbe razlogov, ki bi kazali na potrebnost takega ravnanja, zato ji dolžnica ni dolžna povrniti stroškov, nastalih z vložitvijo te vloge.
lastninjenje zavodov – nedopustnost izvršbe – nedopustnost zavarovanja – izločitvena tožba – aktivna legitimacija – vpis v zemljiško knjigo
ZLNDL je zakon izrazito subsidiarne narave, ki velja samo za tiste družbene nepremičnine, katerih lastninjenja ni uredil še noben drug predpis. Ob nespornem dejstvu, da je tožeča stranka zavod, njeno lastninjenje ni uredil ZLNDL, ampak ZZ. Na podlagi navedenega predpisa so nepremičnine, ki so sodile v premoženje delovnih organizacij s področja vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, otroškega varstva ali socialnega varstva ter RTV Slovenije, postale s 1. aprilom 1991 lastnina ustanovitelja te organizacije.
vrnitev v prejšnje stanje - brezplačna pravna pomoč - opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Toženki ni mogoče očitati krivde za to, da je zamujen rok za vrnitev v prejšnje stanje. Upravičeno se je zanesla na ravnanje službe za brezplačno pravno pomoč.
posek gozda brez dovoljenja lastnika – nedopustno ravnanje – deliktna odgovornost – premoženjska škoda – izgubljeni dobiček – ugovor pasivne legitimacije – pogodbena odgovornost za škodo – odškodninska odgovornost
Na strani toženca ni odškodninske odgovornosti za po tožnici zatrjevano premoženjsko škodo, ki naj bi slednji nastala z nedovoljenim posekom lesa. Po prepričanju sodišča druge stopnje tožnici ni uspelo dokazati niti protipravnosti toženčevega ravnanja oz. da naj bi protipraven posek opravil ali vsaj odredil prav toženec.