ZVZD člen 5, 9, 9/2. ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1.
odškodnina – poškodba pri delu – varen način dela – krivdna odgovornost – deljena odgovornost
Usposabljanje in preizkus iz varstva pri delu sta namenjena poučitvi delavca o varnem načinu dela. Ravnanje tožene stranke, ki tožniku usposabljanja in preizkusa ni zagotovila, je protipravno, zato je podana krivdna odgovornost za škodo, ki jo je pri opravljanju dela utrpel.
Kljub temu, da tožena stranka tožnika ni poučila o pravilnem rezanju in navijanju žice, bi moral delo opraviti previdneje, saj je bila podana nevarnost, da se žica sproži in udari v del telesa. Ob nepravilnem opravljanju dela bi tako moral računati na nevarnost in biti bolj pazljiv, ker tega ni storil pa je podan soprispevek k nastanku škode v višini 50 %.
ZZVZZ 29, 35, 100. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja 229, 230, 244. ZPIZ-1 člen 158, 159, 159/1.
nadomestilo plače – začasna zadržanost od dela – invalid III. kategorije – pravica do dela s krajšim delovnim časom – delna invalidska pokojnina
Dejstvo, da je pristojni organ iz invalidskega zavarovanja izdal odločbo o razvrstitvi tožnice v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, ki je postala dokončna in izvršljiva, na tožničino pravico do nadomestila zaradi začasne zadržanosti od dela ne vpliva. Tožnica bo s krajšim delovnim časom začela delati šele po koncu začasne zadržanosti od dela, šele od tedaj dalje bo upravičena do delne invalidske pokojnine. Do tedaj pa je za delo popolnoma nezmožna in ji pripada polno nadomestilo v breme tožene stranke (ZZZS).
ZDR člen 88, 88/1, 88/5, 90, 90/3, 116, 204, 204/3. ZPIZ-1 člen 8, 101, 102, 103. ZZRZI člen 40, 40/1, 40/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - rok za podajo odpovedi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu - ustrezna zaposlitev - sodno varstvo
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti je poseben institut, pri čemer v določbah, ki urejajo postopek in pogoje za odpoved, rok za podajo takšne odpovedi ni določen. Iz tega razloga ni pravilno stališče, da je tožena stranka zamudila rok za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti s hkratno ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu za delo, ki je bilo za tožnico ustrezno.
odškodninska odgovornost delodajalca - disciplinski postopek - opomin - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - dejansko stanje - šikaniranje na delovnem mestu - človekove pravice in temeljne svoboščine - duševne bolečine
Uvedba disciplinskega postopka zaradi domnevne kršitve delovnih obveznosti ter izdaja disciplinske odločbe, s katero je delavcu izrečen opomin, četudi je v nadaljnjem postopku razveljavljena ali spremenjena, še ne pomeni kršitve temeljnih človekovih pravic in svoboščin, na podlagi katere bi bil delavec upravičen do odškodnine.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – vročitev tožbe – vročitev v tujini – vročitev po diplomatski poti
Če sodišče ob izostanku odgovora na tožbo izda zamudno sodbo, pa tožbe toženi stranki, ki je v tujini, ne vroči v odgovor po diplomatski poti, zagreši absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. in 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, saj niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, toženi stranki pa z nezakonitim postopanjem ni dana možnost obravnavanja v postopku.
ZDen člen 72, 72/2. ZDoh-2 člen 75, 75/3. ZPP člen 243, 245, 245/2.
nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja – poslovni prostori – vpliv davkov na višino nadomestila – dokazovanje – izvedenec – sodni izvedenec – postavljeni izvedenec
Pri presoji višine nadomestila ni pomembno, ali sporni prostori izpolnjujejo formalne pogoje za opravljanje poslovne dejavnosti, temveč kakšno dejansko korist bi lahko dosegel prizadeti upravičenec, če bi lahko razpolagal z njimi v spornem obdobju.
Vpliv davčnih obveznosti na utemeljenost višine tožbenega zahtevka ni pomemben. Pritožničino stališče, da bi morali biti ugotovljeni zneski davčnih obveznosti za posamezna obdobja in ti zneski odšteti od prisojenega zneska, pomeni zavzemanje za to, da bi se znesek nadomestila dejansko zmanjšal na račun davčnih obveznosti – najprej virtualno v pravdnem postopku in nato še v davčnem postopku po prejemu prisojenega zneska.
dodatek za pomoč in postrežbo - vrnitev preplačila
Ker je toženec s pravnomočno odločbo določil, da tožnica v spornem obdobju ni imela pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, temveč le za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, torej v nižjem znesku, v spornem obdobju pa je prejemala dodatek za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh življenjskih potreb, torej v višjem znesku, je tožnica preveč izplačan znesek dodatka za pomoč in postrežbo dolžna vrniti tožencu.
obvezno zavarovanje lastnika vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam – vezanost zavarovalne police na vozilo - soprispevek k nastanku škode
Pri obveznem zavarovanju lastnika vozila proti odgovornosti za škodo je zavarovalna polica vezana na vozilo, ne na lastnika vozila.
ZFPPod člen 4, 5, 6, 7, 27/4 ZGD člen 372, 439, 446, 456.
izbris družbe po uradni dolžnosti – pasivni in aktivni družbeniki – kriteriji za presojo pasivnosti družbenika
Prvotoženka ni imela vpliva na poslovanje družbe, ker ga ni želela imeti, zaradi česar je materialnopravni zaključek sodišča, da jo je šteti za pasivno družbenico, napačen.
V primeru, da je zapustnik z oporočnimi razpolaganji ali z darili prekoračil vrednost razpoložljivega dela zapuščine in s tem načel ali celo izčrpal nujni delež posameznega dediča, gre za prikrajšanje nujnega deleža. V tem primeru je primarno potrebno zmanjšati oporočno razpolaganje in šele, če to ne zadošča, se vrnejo tudi darila.
stranka postopka - priznanje lastnosti stranke - etažni lastniki
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog, da se etažnim lastnikom prizna lastnost stranke. Gre namreč le za možnost, ki jo ZPP daje sodišču. Ker je tožeča stranka na poziv sodišče prve stopnje tožbo dopolnila in navedla imena, priimke ter stalno oziroma začasno prebivališče tožečih strank, je tožba obsegala vse, kar je treba, da se jo lahko obravnava. Zato je vprašanje, ali se etažnim lastnikom prizna lastnost stranke, za pravdni postopek postalo nepomembno.
Zgrešeno je stališče sodišča prve stopnje, da ni pomembno, kdaj in na kakšen način je bil znesek izročen, in da je bistveno, da je toženec to listino podpisal, saj tega gotovo ne bi storil, če ne bi bil dolžan takega zneska, da pa sodišče ne more in ne sme posegati v razmerja, ki so med strankama nastala že prej.
Šele ko (in če) bo sodišče ugotovilo, ali obstaja obveznost toženca vrniti posojilo in ko bo ugotovilo njegovo višino, se bo treba ukvarjati z vprašanjem obresti, tako zakonskih zamudnih, kot pogodbenih.
invalid III. kategorije - krajši delovni čas - delna invalidska pokojnina - začetek izplačevanja
Pridobitev pravice do delne invalidske pokojnine je pogojeno s statusom invalida, pri čemer za njeno priznanje zadošča, da je pri zavarovancu izkazana potreba po časovni razbremenitvi dela v okviru III. kategorije invalidnosti. Za izplačevanje delne invalidske pokojnine pa se zahteva pričetek opravljanja dela v skrajšanem delovnem času.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – bolezen odvetnika
Ni res, da v zdravniškem potrdilu, ki je javna listina, in se tako domneva, da je v njem zapisano tudi resnično, ni dovolj specificirano obolenje pooblaščenca tožeče stranke na dan prvega naroka za glavno obravnavo. Na podlagi teh informacij bi lahko sodišče prve stopnje ocenilo, da je izkazan upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, še zlasti upoštevaje, da je pooblaščenec zbolel na dan naroka za glavno obravnavo in zato razumljivo ni mogel zagotoviti niti prisotnosti substituta.
Ni res, da bi moral pooblaščenec, če že ni prvič po telefonu uspel priklicati pisarno sodišča, poskušati večkrat ali pa uporabiti druga komunikacijska sredstva. Sodna praksa in procesna teorija sta do takšne oblike izkazovanja oziroma sporočanja upravičenih razlogov, ko gre za nenadno bolezen, zavzeli odklonilno stališče. Preložitev naroka je izjema, ki jo je treba presojati strogo, in prelaganje narokov brez izkazanih upravičenih razlogov ne bi smelo priti v poštev. Okoliščina, da stranka (ali pooblaščenec) ni telefonirala na sodišče, ne gre vključevati v presojo „neodvrnljivosti“ zamude.
ZPP člen 324, 324/3. OZ člen 311, 312, 312/2, 314, 314/1, 314/2.
nasprotna tožba - pobotni ugovor - izrek sodbe
V pravdi lahko tožena stranka doseže pobotanje bodisi z vložitvijo nasprotne tožbe bodisi s pobotnim ugovorom (s slednjim le do višine s tožbo uveljavljane terjatve). V pravdi podana pobotna izjava ima učinek šele, ko je o njej odločeno s sodbo. Zato mora izrek sodbe, s katero sodišče odloči o ugovoru pobota, poleg ugodilnega oziroma zavrnilnega dela, vsebovati še odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota (3. odstavek 324. člena ZPP).
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057903
OZ člen 131, 131/1. ZVGLD člen 5, 71, 71/4. ZPP člen 212.
odškodninska odgovornost lovske družine - škoda zaradi naleta - divjad na cesti - stečina - trditveno breme
Ker po ustaljeni sodni praksi lovska družina odgovarja za škodo zaradi naleta zaradi opustitve pobude po postavitvi opozorilnega znaka „divjad na cesti“ le, če gre na tem mestu za pogoste prehode divjadi, bi morala tožeča stranka po ugovoru tožene stranke, da na kraju nesreče ne gre za pogosto prehajanje divjadi, zatrditi nasprotno pozitivno dejstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0052409
ZZZDR člen 56, 56/2. ZPP člen 191, 191/1, 191/1-1, 196.
sosporniki – enotno sosporništvo – navadno sosporništvo – solidarna obveznost zakoncev – tekoče potrebe družine
Podlaga tožbenega zahtevka zoper M.N. je njegova neizpolnjena obveznost iz posojilne pogodbe, ki jo je sklenil s tožnikom, podlaga zahtevka zoper toženko, ženo M.N., pa je zakonsko določena nerazdelna odgovornost zakoncev za obveznosti, ki jih za tekoče potrebe družine prevzame eden od njiju. Sodba je za vsakega toženca lahko drugačna in zato nista enotna, ampak le navadna materialna sospornika.
vpis v zemljiško knjigo – predložitev listin v zemljiškoknjižnem postopku – izvirnik listine – poziv sodišča na predložitev listin
Ker predlagatelj predlogu za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi ni predložil listin, na katerih predlog temelji, v izvirniku, niti teh ni predložil na poziv sodišča, je bil že to razlog, da se predlogu za vpis ne ugodi.