odškodnina – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – deljena odgovornost
Soprispevek oškodovanca k nastanku škode je treba upoštevati tudi pri odločanju o višini odškodnine za premoženjsko škodo, saj določilo, ki ureja deljeno odškodninsko odgovornost za škodo s tem v zvezi, ne daje podlage za drugačno obravnavo zahtevka za plačilo premoženjske in nepremoženjske škode.
V času uveljavitve pravice do invalidske pokojnine tožnik nedvomno ni bil več obvezno zavarovan. Pravico do invalidske pokojnine je pri toženi stranki uveljavil po izteku roka 6 mesecev od nastanka invalidnosti, zato je upravičen do izplačevanja invalidske pokojnine od prvega naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za 6 mesecev za nazaj.
sodba na podlagi odpovedi - zahteva za izločitev sodnika
Glede na vloženo zahtevo za izločitev sodnice po 6. točki 70. čl. ZPP je glede na določilo čl. 74/1 ZPP sodnica ravnala v skladu z zakonskimi pooblastili, ko je otvorila razpisani prvi narok za glavno obravnavo in po ugotovitvi pogojev za izdajo sodbe na podlagi odpovedi po 1. odst. 282. čl. ZPP (Ur.l. RS št. 73/07, 45/08), tega zaključila, sodbo pa izdala za tem, ko je bil sklep o zavrnitvi tožnikove zahteve, za izločitev sodnice vročen tožnikovi pooblaščenki.
ZVZD člen 5, 9, 9/2. ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1.
odškodnina – poškodba pri delu – varen način dela – krivdna odgovornost – deljena odgovornost
Usposabljanje in preizkus iz varstva pri delu sta namenjena poučitvi delavca o varnem načinu dela. Ravnanje tožene stranke, ki tožniku usposabljanja in preizkusa ni zagotovila, je protipravno, zato je podana krivdna odgovornost za škodo, ki jo je pri opravljanju dela utrpel.
Kljub temu, da tožena stranka tožnika ni poučila o pravilnem rezanju in navijanju žice, bi moral delo opraviti previdneje, saj je bila podana nevarnost, da se žica sproži in udari v del telesa. Ob nepravilnem opravljanju dela bi tako moral računati na nevarnost in biti bolj pazljiv, ker tega ni storil pa je podan soprispevek k nastanku škode v višini 50 %.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – reintegracija – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Dejstvo, da tožena stranka po tem, ko je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni zasedla praznega delovnega mesta, ne pomeni, da po tem, ko se je tožnik na podlagi pravnomočne sodbe (s katero je bilo ugotovljeno, da je izredna odpoved pogodbe nezakonita) vrnil nazaj na delo, ne bi mogla podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V vmesnem času namreč delovnega mesta ni bila dolžna zasesti, ko pa ga je po reintegraciji tožnika ukinila, je s tem nastal utemeljen organizacijski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0052613
ZSR člen 82. OZ člen 131. SPZ člen 99. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pravica uporabe stanovanja – služnost stanovanja – služnost uporabe garaže – absolutna bistvena kršitev določb postopka – trditveno in dokazno breme
Sodišče prve stopnje se ne more izogniti ugotavljanju pravne podlage tožencev za bivanje v spornem stanovanju na način, kot je to storilo v izpodbijani sodbi, s čimer je pravzaprav obe pravdni stranki pustilo v negotovem in nejasnem pravnem položaju. Dejstvo, da se sodišče ni jasno izreklo glede pravne podlage v konkretni zadevi, vpliva tudi na (ne)jasnost izreka izpodbijane sodbe.
V kolikor toženi stranki v primeru sosporništva zastopa isti pooblaščenec, ima tožena stranka, ki je uspela, pravico do povrnitve polovice pravdnih stroškov.
Ugotovitvenega zahtevka ni mogoče zavarovati z začasno odredbo oziroma ga je mogoče zavarovati le izjemoma.
Predlagana začasna odredba (prepoved tožencu postavljati na traso poti ovire, ki bi onemogočale ali motile miren dostop do tožnikove nepremičnine) ne more zavarovati tožbenega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine.
prekinitev zapuščinskega postopka - kasneje vložena tožba na neveljavnost oporoke
Dedič lahko vloži tožbo v zvezi z zahtevkom, glede katerega je bil napoten na pravdo, tudi po izteku roka, določenega za vložitev tožbe. Vendar to ni razlog za ponovno prekinitev zapuščinskega postopka.
povrnitev premoženjske škode - pravice osebe, ki jo je umrli preživljal - odškodnina zaradi izgubljenega preživljanja - denarna renta - odprava rente - spremenjene okoliščine
Toženki od dneva, ko bi njen mož izpolnil pogoje za redno starostno upokojitev, škoda zaradi izgubljenega preživljanja ne nastaja več oziroma ni več prikrajšana v primerjavi s tistimi dohodki, ki bi jih prejemala za preživljanje od moža, če bi bil še živ. Zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da so zaradi spremenjenih okoliščin podani pogoji za odpravo rente.
ZPP člen 324, 324/3. OZ člen 311, 312, 312/2, 314, 314/1, 314/2.
nasprotna tožba - pobotni ugovor - izrek sodbe
V pravdi lahko tožena stranka doseže pobotanje bodisi z vložitvijo nasprotne tožbe bodisi s pobotnim ugovorom (s slednjim le do višine s tožbo uveljavljane terjatve). V pravdi podana pobotna izjava ima učinek šele, ko je o njej odločeno s sodbo. Zato mora izrek sodbe, s katero sodišče odloči o ugovoru pobota, poleg ugodilnega oziroma zavrnilnega dela, vsebovati še odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota (3. odstavek 324. člena ZPP).
V zapuščino spada vse premoženje, ki je bilo v trenutku smrti last zapustnika (132. člen ZD). Tudi denarna sredstva, ki jih dedič dvigne z računa zapustnika na dan njegove smrti, sodijo v zapuščino, v kolikor so ob njegovi smrti obstajala (in torej niso bila porabljena). Na pravdo zaradi spora o obsegu zapuščine je treba napotiti dediča, ki zatrjuje nasprotno (213. čl. ZD).
ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0052574
URS člen 2, 155, 155/2. ZOR člen 26, 192, 192/1, 312, 313. OZ člen 15, 299, 299/2, 376. ZOZP člen 7, 7/3, 7/6. ZOZP-A člen 9, 9/2.
zavarovalna pogodba – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – višina regresa – omejeni regres zavarovalnice – časovna veljavnost predpisa – povratna veljava predpisov – retroaktivna veljavnost predpisov – načelo varstva zaupanja v pravo – vračunavanje izpolnitev – vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti in stroškov – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – obojestranska krivda – deljena odgovornost
Za ugotavljanje višine povračilnih zahtevkov zavarovalnice je odločilen čas škodnega dogodka, ki je razlog za pogodbeno kršitev.
Vrstni red glavne in stranskih obveznosti ureja določba 313. čl. ZOR, ki daje upniku izključno upravičenje, da odloči, katere terjatve iz omenjene zakonske določbe bo pokril z dolžnikovim plačilom, s katerim ne more v celoti pokriti stroškov, obresti in glavnice. Tega njegovega upravičenja ne more izključiti dolžnik z izjavo, da z delnim plačilom odplačuje glavni dolg (ne pa tudi stroškov in obresti).
dedovanje denacionaliziranega premoženja – učinek oporočnih razpolaganj glede denacionaliziranega premoženja
Oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, imajo glede premoženja, ki pripada upravičencu po tej odločbi, pravni učinek samo, če je to v oporoki izrecno navedeno. Če v oporoki ni izrecno navedeno, da se nanaša tudi na premoženje, ki pripada oporočitelju na podlagi denacionalizacije, imajo oporočna razpolaganja pravni učinek glede tega premoženja samo, če s tem soglašajo zakoniti dediči.
posest – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – pasivna legitimacija v sporu zaradi motenja posesti
Cilj posestnega varstva (doseči stanje, kakršno je bilo pred posegom v posest) narekuje, da je pasivno legitimiran ne le neposredni motilec, pač pa tudi (skupaj s prvim ali sam zase) tisti, v korist katerega je bilo motilno ravnanje storjeno in ki ima stvar v posesti namesto deposediranega.
OZ ureja dve obliki neveljavnih pogodb: nične pogodbe (členi 86. do 93. OZ) in izpodbojne pogodbe (členi 94. do 99. OZ). Gre za dve različni obliki neveljavnosti, za kateri je tudi predpisan različen način uveljavljanja. Ničnostni zahtevek se uveljavlja z ugotovitveno tožbo, medtem ko je tožba za uveljavljanje izpodbojnosti oblikovalne narave.
ZFPPod člen 4, 5, 6, 7, 27/4 ZGD člen 372, 439, 446, 456.
izbris družbe po uradni dolžnosti – pasivni in aktivni družbeniki – kriteriji za presojo pasivnosti družbenika
Prvotoženka ni imela vpliva na poslovanje družbe, ker ga ni želela imeti, zaradi česar je materialnopravni zaključek sodišča, da jo je šteti za pasivno družbenico, napačen.
Z dnem, ko je zavarovalnica sprejela ponudbo sedanjega zavarovanca za sklenitev zavarovalne pogodbe, je bila zavarovalna pogodba že sklenjena, ne glede na kasnejši podpis zavarovalne police.