Ugotovitvenega zahtevka ni mogoče zavarovati z začasno odredbo oziroma ga je mogoče zavarovati le izjemoma.
Predlagana začasna odredba (prepoved tožencu postavljati na traso poti ovire, ki bi onemogočale ali motile miren dostop do tožnikove nepremičnine) ne more zavarovati tožbenega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine.
ZFPPod člen 4, 5, 6, 7, 27/4 ZGD člen 372, 439, 446, 456.
izbris družbe po uradni dolžnosti – pasivni in aktivni družbeniki – kriteriji za presojo pasivnosti družbenika
Prvotoženka ni imela vpliva na poslovanje družbe, ker ga ni želela imeti, zaradi česar je materialnopravni zaključek sodišča, da jo je šteti za pasivno družbenico, napačen.
ZPP člen 257, 262, 262/1, 262/2, 450, 450/1, 450/2, 454.
spor majhne vrednosti – dokazovanje – dokazna sredstva v postopku v sporih majhne vrednosti – dokazna sredstva – zaslišanje stranke
Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj. Sodišče lahko čas in obseg dokazovanja omeji, dokazovanje pa izvede po prosti presoji tako, da je zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank ter ciljem pospešitve in ekonomičnosti postopka. Tako izvede narok za glavno obravnavo, če o spornem dejanskem stanju ni mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov oziroma če katera od strank izvedbo naroka zahteva.
Dokazna sredstva so enakovredna, kar pomeni, da se vsako sporno dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih. To pomeni, da lahko obveznost plačila storitve dokazuje s katerimkoli od njih, to je tudi z zaslišanjem strank (in ne obvezno tudi z zaslišanjem prič).
posest – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – pasivna legitimacija v sporu zaradi motenja posesti
Cilj posestnega varstva (doseči stanje, kakršno je bilo pred posegom v posest) narekuje, da je pasivno legitimiran ne le neposredni motilec, pač pa tudi (skupaj s prvim ali sam zase) tisti, v korist katerega je bilo motilno ravnanje storjeno in ki ima stvar v posesti namesto deposediranega.
OZ ureja dve obliki neveljavnih pogodb: nične pogodbe (členi 86. do 93. OZ) in izpodbojne pogodbe (členi 94. do 99. OZ). Gre za dve različni obliki neveljavnosti, za kateri je tudi predpisan različen način uveljavljanja. Ničnostni zahtevek se uveljavlja z ugotovitveno tožbo, medtem ko je tožba za uveljavljanje izpodbojnosti oblikovalne narave.
ZZK-1 člen 124, 147. ZLNDR člen 2. ZNNZGZ člen 37.
vknjižba lastninske pravice – odločanje po stanju zemljiške knjige – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka
Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih po stanju vpisov v zemljiški knjigi (124. čl. ZZK-1). Če pravica uporabe v zemljiški knjigi ni vpisana, vknjižba lastninske pravice po 2. čl. ZLNDL ni mogoča.
UZITUL člen 13. ZDRS člen 40. ZTuj člen 81. ZPIZVZ člen 15, 24, 28. ZPIZ-1 člen 5. Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 1.
bivši vojaški zavarovanci - akontacija vojaške pokojnine - izbris iz registra stalnega prebivalstva
Začasni t.i. izbris iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije, ki je bil kasneje odpravljen, ni razlog za prenehanje pravice do akontacije vojaške starostne pokojnine. Tožniku je treba priznati pravico do te pokojnine za ves čas, ko je pogoje izpolnjeval oz. ko je bila prekinitev glede izpolnjevanja pogojev posledica neustavnih ukrepov državnih organov.
vknjižba po uradni dolžnosti - pogoji za vpis v zemljiško knjigo
Zemljiškoknjižno sodišče pred vpisom, ki ga izvede po uradni dolžnosti, preveri obstoj pogojev po 148. členu ZZK-1. Ob tem se ne sme spuščati v pravilnost oziroma nepravilnost sklepa o izvršbi, prav tako pa tudi ne more upoštevati morebitno dejstvo že plačanega dolga.
Zunajknjižno priposestvovanje je mogoče le izjemoma, kadar obstajajo neke posebne okoliščine, ki posestnika utrjujejo v njegovem (zmotnem) prepričanju, da je lastnik.
SZ-1 člen 25, 25/2, 25/3, 25/4, 30, 30/2. SPZ člen 67, 67/1, 67/3, 117.
upravljanje večstanovanjske hiše - posel rednega upravljanja - vzpostavitev kurilnice
Vzpostavitev kurilnice z ustrezno napeljavo namesto prejšnjega načina ogrevanja, ki pa je bilo v celoti ukinjeno, je nujen posel, namenjen ohranitvi osnovnega bivalnega standarda. Tak posel zato predstavlja posel rednega upravljanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – reintegracija – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Dejstvo, da tožena stranka po tem, ko je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni zasedla praznega delovnega mesta, ne pomeni, da po tem, ko se je tožnik na podlagi pravnomočne sodbe (s katero je bilo ugotovljeno, da je izredna odpoved pogodbe nezakonita) vrnil nazaj na delo, ne bi mogla podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V vmesnem času namreč delovnega mesta ni bila dolžna zasesti, ko pa ga je po reintegraciji tožnika ukinila, je s tem nastal utemeljen organizacijski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0057939
ZD člen 214. ZPP člen 337, 337/1. ZST tarifna številka 9/a.
vrednost zapuščine – odmera sodne takse
ZD v 214. členu izrecno ne predvideva, da bi moral sklep o dedovanju vsebovati tudi podatek o vrednosti zapuščine, zato je sodišče prve stopnje zgolj v obrazložitvi zapisalo, koliko naj bi znašala vrednost zapuščine. Ta ugotovitev ima pomen zgolj zaradi odmere sodne takse, ki se plača od čiste vrednosti zapuščine, ne pomeni pa, da je zapuščina dejansko vredna toliko.
Sodišče prve stopnje je ocenilo vrednost zapuščine na opisan način, s podatkom o vrednosti zapuščine so se dediči strinjali oziroma niso nasprotovali njeni oceni. Le če se kateri izmed dedičev (do konca zapuščinske obravnave) ne strinja s podatkom o vrednosti zapuščine ali odmerjeno takso, lahko sodišče odredi, da ocenijo vrednost zapuščine izvedenci in o tem izda sklep. Zato zakoniti dedinji s pritožbenimi izvajanji, da je vrednost zapuščine bistveno manjša in zakaj, ne moreta uspeti, saj ta dejstva predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto.
ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0052574
URS člen 2, 155, 155/2. ZOR člen 26, 192, 192/1, 312, 313. OZ člen 15, 299, 299/2, 376. ZOZP člen 7, 7/3, 7/6. ZOZP-A člen 9, 9/2.
zavarovalna pogodba – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – višina regresa – omejeni regres zavarovalnice – časovna veljavnost predpisa – povratna veljava predpisov – retroaktivna veljavnost predpisov – načelo varstva zaupanja v pravo – vračunavanje izpolnitev – vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti in stroškov – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – obojestranska krivda – deljena odgovornost
Za ugotavljanje višine povračilnih zahtevkov zavarovalnice je odločilen čas škodnega dogodka, ki je razlog za pogodbeno kršitev.
Vrstni red glavne in stranskih obveznosti ureja določba 313. čl. ZOR, ki daje upniku izključno upravičenje, da odloči, katere terjatve iz omenjene zakonske določbe bo pokril z dolžnikovim plačilom, s katerim ne more v celoti pokriti stroškov, obresti in glavnice. Tega njegovega upravičenja ne more izključiti dolžnik z izjavo, da z delnim plačilom odplačuje glavni dolg (ne pa tudi stroškov in obresti).
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0052613
ZSR člen 82. OZ člen 131. SPZ člen 99. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pravica uporabe stanovanja – služnost stanovanja – služnost uporabe garaže – absolutna bistvena kršitev določb postopka – trditveno in dokazno breme
Sodišče prve stopnje se ne more izogniti ugotavljanju pravne podlage tožencev za bivanje v spornem stanovanju na način, kot je to storilo v izpodbijani sodbi, s čimer je pravzaprav obe pravdni stranki pustilo v negotovem in nejasnem pravnem položaju. Dejstvo, da se sodišče ni jasno izreklo glede pravne podlage v konkretni zadevi, vpliva tudi na (ne)jasnost izreka izpodbijane sodbe.
zamudna sodba zaradi izostanka tožene stranke z naroka – izostanek tožene stranke z naroka
Če tožena stranka ni bila pravilno in pravočasno povabljena na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, ob njenem izostanku z naroka niso podani pogoji za izdajo zamudne sodbe po 2. odstavku 282. člena ZPP.
Javno podjetje je izpolnilo pogodbene obveznosti, zato ni odgovorno za škodni dogodek, saj je pred škodnim dogodkom opravilo redni nadzor nad stanjem in razmerami na avtocesti, pri čemer posebnosti ni zaznalo, tožnik pa ni dokazal, da bi javno podjetje neskrbno opravilo preglede stanja na navedenem delu avtoceste.