ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-12. OZ člen 171, 185.
dokazovanje – prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov – odločilna dejstva – res iudicata – vezanost na dejansko podlago pravnomočne sodbe – škoda – odgovornost za škodo – deljena odgovornost
Odločilna dejstva so tista, na podlagi katerih sodišče ugotavlja dejansko stanje, ne pa okoliščine, na podlagi katerih sodišče sprejema oz. zavrača dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Zaradi upoštevanja dodatne dokumentacije je bilo dejansko stanje kvečjemu bolje razjasnjeno. Smisel prekluzije navajanja novih dejstev in dokazov iz 286. čl. ZPP je predvsem v pospešitvi postopka in preprečevanju neupravičenega zavlačevanja s strani strank.
Sodišče je v ponovljenem postopku vezano tudi na dejansko podlago pravnomočnega dela sodbe in ne le na izrek. V ponovljenem postopku je o pravnomočno razsojenem delu zahtevka odločalo tudi, ko je tožnici prisodilo višjo odškodnino iz naslova telesnih bolečin kot v prvotnem postopku, čeprav je bil skupni dosojeni znesek v ponovljenem postopku nižji.
Povzročitelj odgovarja za celoten obseg škode, četudi je ta večja, kot bi bila pri poškodovanju zdravega človeka, odgovornosti za škodo pa povzročitelju ni mogoče pripisati v tistem obsegu, ki je obstajal oz. bi nastal neodvisno od škodnega dogodka.
UZITUL člen 13. ZDRS člen 40. ZTuj člen 81. ZPIZVZ člen 15, 24, 28. ZPIZ-1 člen 5. Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 1.
bivši vojaški zavarovanci - akontacija vojaške pokojnine - izbris iz registra stalnega prebivalstva
Začasni t.i. izbris iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije, ki je bil kasneje odpravljen, ni razlog za prenehanje pravice do akontacije vojaške starostne pokojnine. Tožniku je treba priznati pravico do te pokojnine za ves čas, ko je pogoje izpolnjeval oz. ko je bila prekinitev glede izpolnjevanja pogojev posledica neustavnih ukrepov državnih organov.
ZPP člen 324, 324/3. OZ člen 311, 312, 312/2, 314, 314/1, 314/2.
nasprotna tožba - pobotni ugovor - izrek sodbe
V pravdi lahko tožena stranka doseže pobotanje bodisi z vložitvijo nasprotne tožbe bodisi s pobotnim ugovorom (s slednjim le do višine s tožbo uveljavljane terjatve). V pravdi podana pobotna izjava ima učinek šele, ko je o njej odločeno s sodbo. Zato mora izrek sodbe, s katero sodišče odloči o ugovoru pobota, poleg ugodilnega oziroma zavrnilnega dela, vsebovati še odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota (3. odstavek 324. člena ZPP).
dedni sporazum – odpoved neuvedenemu dedovanju - obličnost sporazuma – oblika kot pogoj veljavnosti – notarski zapis - ničnost
Pravni posli iz 47. člena ZN (tudi sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju) so nični, če niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa. Gre za obliko, ki je pogoj za veljavnost odpovedi neuvedenemu dedovanju in je ni mogoče nadomestiti s kakšno drugo obliko, tudi teorija realizacije v konkretnem primeru ne pride v poštev, saj ta velja le za primer, ko se za obligacijske posle zahteva pisna oblika (primerjaj 58. člen OZ).
tekst :
Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se 1. odstavek 1. točke izreka pravilno glasi:
Dednopravni sporazum, ki sta dne 10.3.1997 sklenila tožnik T. Š. in pokojna A. Š., nazadnje stanujoča AA, pred Okrajnim sodiščem v Kranju, je ničen.
V stroškovnem delu se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka na prvi stopnji.
Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je dednopravni sporazum, ki sta ga dne 10.3.1997 sklenila tožnik in pokojna A. Š. pred Okrajnim sodiščem v Kranju ničen in zahtevek na povračilo pravdnih stroškov. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se navedeni dednopravni sporazum razveljavi in zahtevek na povračilo pravdnih stroškov. Glede pravdnih stroškov je nato odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 1.375,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP, in sicer le zoper odločitev v 1. točki izreka sodbe, to je v delu, ko je sodišče odločilo o primarnem tožbenem zahtevku, in predlaga, da Višje sodišče sodbo razveljavi in v celoti ugodi primarnemu zahtevku, podredno zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno sojenje, toženi stranki pa naloži plačilo pravdnih stroškov. Tožnik se z navedbami prvostopnega sodišča glede ničnosti sporazuma ne strinja in meni, da so navedbe napačne in v nasprotju s tedaj veljavno zakonodajo oziroma Zakonom o notariatu, ki je veljal v času sklenitve dedno odpovednega sporazuma. V 3. točki 47. člena Zakona o notariatu je določeno, da mora biti sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju sklenjen v obliki notarskega zapisa. Gre za specialni predpis, ki derogira ostale predpise, sodišče bi moralo to upoštevati in stranke napotiti k notarju, ker tega ni storilo, je dedno odpovedni sporazum v skladu z 48. členom Zakona o notariatu ničen. Omenjeni zakon ne dopušča nikakršnih izjem. Sodišče zmotno navaja, da so bili izpolnjeni vsi obličnostni pogoji, zato naj bi omenjeno dejstvo vplivalo na veljavnost sklenjenega sporazuma. Tožnik namreč sporazuma ne bi sklenil, če bi se zavedal vseh posledic sklenitve sporazuma. Sodnica, pred katero je bil sklenjen sporazum, tožnika ni jasno in nedvoumno seznanila z vsemi pravnimi posledicami sklenitve sporazuma.
Tožena stranka v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in navaja, da je sodišče ob nespornih ugotovitvah, ki jih tožeča stranka v pritožbi ne izpodbija, jasno obrazložilo, zakaj je sklicevanje tožeče stranke na ničnost sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju zaradi pomanjkanja obličnosti neutemeljeno. Sodišče je jasno zapisalo, da je sodišče ob sklenitvi sporazuma zagotovilo vse obličnostne pogoje, tožena stranka v celoti soglaša z ugotovitvami prvostopnega sodišča. Tožeča stranka ne izpodbija nobenega od navedenih izvedenih obličnostnih pogojev, navaja le, da sporazuma ne bi sklenila, če bi se zavedala vseh posledic sporazuma. Na navedbe tožeče stranke je sodišče odgovorilo na strani 6. izpodbijane sodbe, tožeča stranka teh navedb ne zanika. V pritožbi ne pove, zakaj je ugotovitev sodišča prve stopnje napačna in katera dejstva v spisu kažejo na napačen zaključek. Trditve tožeče stranke postavlja na laž tudi dejstvo, da je tožeča stranka, ko se je odpovedala dedovanju po materi prejela premoženjsko korist, vedela je, čemu se odpoveduje in trditi, da se je posledic zavedala šele ob uvedbi dedovanja po materi je popolna izmišljotina. Tožena stranka predlaga, da se pritožba tožeče stranke zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbene navedbe tožnika, da sporazuma ne bi sklenil, v kolikor bi se zavedal vseh posledic sklenitve sporazuma, saj ni bil seznanjen z obsegom zapuščine, kateri se ob podpisu sporazuma odpoveduje, merijo na tožnikovo zmoto, glede česar je sodišče prve stopnje v zvezi s podrednim tožbenim zahtevkom navedlo pravilne razloge. V tem delu pritožba sodbe sodišča prve stopnje tudi ne izpodbija, zato na tovrstne pritožbene navedbe ni potrebno podrobneje odgovarjati.
Glede primarnega tožbenega zahtevka pa je potrebno ugotoviti, da je tožeča stranka zatrjevala, da je dednoodpovedni sporazum z dne 10.3.1997 ničen, ker bi moral biti sklenjen v obliki notarskega zapisa in ker 48. člen Zakona o notariatu (Ur. l. RS, št. 13/94, ZN) določa, da so pravni posli iz 47. člena ZN (tudi sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju) nični, če niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa. Iz tega razloga, zaradi pomanjkanja oblike, je torej tožeča stranka zatrjevala ničnost izpodbijanega sporazuma, ki predstavlja odpoved neuvedenemu dedovanju. Iz enakega razloga tudi v pritožbi vztraja, da je sporni sporazum z dne 10.3.1997 ničen.
Njene pritožbene navedbe so utemeljene. 47. člen ZN namreč določa, da morajo biti med drugim tudi sporazumi o odpovedi neuvedenemu dedovanju sklenjeni v obliki notarskega zapisa. V primeru, da sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju ni sklenjen v obliki notarskega zapisa, je ničen (48. člen ZN). Gre za obliko, ki je pogoj za veljavnost odpovedi neuvedenemu dedovanju in je ni mogoče nadomestiti s kakšno drugo obliko, tudi teorija realizacije v konkretnem primeru ne pride v poštev, saj ta velja le za primer, ko se za obligacijske posle zahteva pisna oblika (primerjaj 58. člen Obligacijskega zakonika, Ur. l. RS, št. 83/01, OZ). Predpisane oblike zato ni mogoče nadomestiti z neko drugo obliko, določila ZN so jasna, dednoodpovedni sporazum, ki ga je tožnik dne 10.3.1997 sklenil s pokojno A. Š. je zato, ker ni bil sklenjen v obliki notarskega zapisa, ničen.
Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da so bili kljub pomanjkljivosti izpolnjeni vsi obličnostni pogoji po ZN, zato so neutemeljene navedbe tožene stranke v odgovoru na pritožbo, da tožeča stranka ugotovitev sodišča prve stopnje v ničemer ne izpodbija. Ne drži, da ne izpodbija nobenega od obličnostnih pogojev, saj utemeljeno navaja, da pogodba ni bila sklenjena v obliki notarskega zapisa.
Kljub temu da je torej sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila ugotovljena istovetnost strank sporazuma (čeprav ne na način, kot to določa 2. odstavek 39. člena ZN), da sta stranki sporazum podpisali pred sodiščem, da sta bili stranki poučeni o vsebini in posledicah takega sporazuma, tožeča stranka tudi na nepreklicnost dedne izjave in da je bil sporazum strankama pred podpisom prebran, ostaja dejstvo, da sporazum ni bil sklenjen v obliki notarskega zapisa, za katerega velja tudi, da mora zapis prebrati notar, nenazadnje pa morata pri sestavljanju notarskih zapisov sodelovati dve zapisni priči tudi v primeru sklepanja pravnih poslov iz 3. točke 47. člena ZN (sporazumi o odpovedi neuvedenemu dedovanju, 51. člen ZN).
Odpoved neuvedenemu dedovanju torej v konkretnem primeru ni bila sklenjena v predpisani obliki, to je v obliki notarskega zapisa, zato je sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju v skladu z 48. členom ZN ničen. Glede na navedeno je bilo potrebno ob pravilni uporabi materialnega prava sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. točki izreka) glede glavne stvari spremeniti tako, da se tožbenemu zahtevku tožeče stranke, da je sporni dednopravni sporazum ničen, ugodi (358. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe, ZPP).
Glede na spremembo sodbe sodišča prve stopnje je bilo potrebno na novo odločiti tudi o stroških postopka na prvi stopnji. Tožeča stranka je s primarnim tožbenim zahtevkom v celoti uspela, vendar stroškov postopka ni pravočasno priglasila (3. odstavek 163. člena ZPP), zato nosi sama svoje stroške postopka na prvi stopnji. Glede na spremenjen uspeh svoje stroške postopka nosi tudi tožena stranka (154. člen ZPP in 2. odstavek 165. člena ZPP).
Tožeča stranka je s pritožbo uspela, vendar pritožbenih stroškov ni priglasila, zato o teh ni bilo potrebno odločati. Glede na uspeh tožeče stranke, pa je tožena stranka sama dolžna nositi svoje stroške, ki so nastali z odgovorom na pritožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0053017
ZN člen 47.
sklepčnost - pravni posel med zunajzakonskima partnerjema - obličnost pogodbe
Pravni posel, sklenjen med zunajzakonskima partnerjema, mora biti v skladu s 47. členom ZN sklenjen v obliki notarskega zapisa, sicer je ničen. Ker ni spoštovana oblika, posojilni pogodbi ne predstavljata pravne podlage za vrnitev posojila. Iz tega razloga tožbeni zahtevek ni sklepčen, saj utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz navedb v tožbi.
protipravnost ravnanja zavarovanca - opustitev organiziranja redarske službe v lokalu
Ugotovljene okoliščine v zvezi z lokalom zavarovanca tožene stranke, iz katerih izhaja, da gre za lokal, v katerem je že večkrat prišlo do izgredov in v katerem je bila varnost gostov in zaposlenih že večkrat ogrožena, so narekovale takšno organiziranje redarske službe, ki bi dogodke, kot je bil obravnavani, lahko preprečilo.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0057939
ZD člen 214. ZPP člen 337, 337/1. ZST tarifna številka 9/a.
vrednost zapuščine – odmera sodne takse
ZD v 214. členu izrecno ne predvideva, da bi moral sklep o dedovanju vsebovati tudi podatek o vrednosti zapuščine, zato je sodišče prve stopnje zgolj v obrazložitvi zapisalo, koliko naj bi znašala vrednost zapuščine. Ta ugotovitev ima pomen zgolj zaradi odmere sodne takse, ki se plača od čiste vrednosti zapuščine, ne pomeni pa, da je zapuščina dejansko vredna toliko.
Sodišče prve stopnje je ocenilo vrednost zapuščine na opisan način, s podatkom o vrednosti zapuščine so se dediči strinjali oziroma niso nasprotovali njeni oceni. Le če se kateri izmed dedičev (do konca zapuščinske obravnave) ne strinja s podatkom o vrednosti zapuščine ali odmerjeno takso, lahko sodišče odredi, da ocenijo vrednost zapuščine izvedenci in o tem izda sklep. Zato zakoniti dedinji s pritožbenimi izvajanji, da je vrednost zapuščine bistveno manjša in zakaj, ne moreta uspeti, saj ta dejstva predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto.
ZDen člen 72, 72/2. ZDoh-2 člen 75, 75/3. ZPP člen 243, 245, 245/2.
nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja – poslovni prostori – vpliv davkov na višino nadomestila – dokazovanje – izvedenec – sodni izvedenec – postavljeni izvedenec
Pri presoji višine nadomestila ni pomembno, ali sporni prostori izpolnjujejo formalne pogoje za opravljanje poslovne dejavnosti, temveč kakšno dejansko korist bi lahko dosegel prizadeti upravičenec, če bi lahko razpolagal z njimi v spornem obdobju.
Vpliv davčnih obveznosti na utemeljenost višine tožbenega zahtevka ni pomemben. Pritožničino stališče, da bi morali biti ugotovljeni zneski davčnih obveznosti za posamezna obdobja in ti zneski odšteti od prisojenega zneska, pomeni zavzemanje za to, da bi se znesek nadomestila dejansko zmanjšal na račun davčnih obveznosti – najprej virtualno v pravdnem postopku in nato še v davčnem postopku po prejemu prisojenega zneska.
pridobitev lastninske pravice – pridobitev služnostne pravice – priposestvovanje – dobra vera - soposest na nepremičnini
Zakon z izpolnitvijo določenih pogojev priznava pridobitev lastninske pravice na originaren način, s priposestvovanjem. Glede na to, da tožnici posest na sporni nepremičnini nihče ni prepovedoval, si jo je ta v dobri veri lastila vse od leta 1975, ko jo je kupila. Pred tem so posest na njej izvrševali njeni pravni predniki, saj jim je bila lastninska pravica na njej priznana s strani zemljiškoknjižne lastnice.
Tožnica je kot univerzalna pravna naslednica svojega moža vstopila v vse njegove pravice in obveznosti, torej tudi v pravico varstva posesti in lastnine. S posestjo nikoli ni izgubila stika. Izvrševala je t. i. posredno posest.
ZNP člen 37. ZPP člen 350, 350/2. ZZK-1 člen 120, 161, 161/3, 161/3-2, 200, 200/1, 201, 201/1, 201/2.
pomotni vpis - pisna izjava namesto zaslišanja - hipoteka
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo tudi drugi odstavek 201. člena ZZK-1, ko je kot osebe, za katere bi pomota pri vpisu lahko imela pravne posledice, k podaji pisne izjave namesto zaslišanja pozvalo tako prejšnjo hipotekarno upnico kot novo hipotekarno upnico in dolžnika (zemljiškoknjižnega lastnika).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0052409
ZZZDR člen 56, 56/2. ZPP člen 191, 191/1, 191/1-1, 196.
sosporniki – enotno sosporništvo – navadno sosporništvo – solidarna obveznost zakoncev – tekoče potrebe družine
Podlaga tožbenega zahtevka zoper M.N. je njegova neizpolnjena obveznost iz posojilne pogodbe, ki jo je sklenil s tožnikom, podlaga zahtevka zoper toženko, ženo M.N., pa je zakonsko določena nerazdelna odgovornost zakoncev za obveznosti, ki jih za tekoče potrebe družine prevzame eden od njiju. Sodba je za vsakega toženca lahko drugačna in zato nista enotna, ampak le navadna materialna sospornika.
Četudi je toženec tožnike že od samega nakupa nepremičnine dalje opozarjal, naj se ne vozijo preko dovoza in občasno tam parkiral svoj avtomobil, tožniki pa so kljub temu še naprej vozili čez dovoz na dvorišče pred svojo hišo, s takim ravnanjem soposesti tožnikom ni odvzel.
V primeru, da je zapustnik z oporočnimi razpolaganji ali z darili prekoračil vrednost razpoložljivega dela zapuščine in s tem načel ali celo izčrpal nujni delež posameznega dediča, gre za prikrajšanje nujnega deleža. V tem primeru je primarno potrebno zmanjšati oporočno razpolaganje in šele, če to ne zadošča, se vrnejo tudi darila.
OZ ureja dve obliki neveljavnih pogodb: nične pogodbe (členi 86. do 93. OZ) in izpodbojne pogodbe (členi 94. do 99. OZ). Gre za dve različni obliki neveljavnosti, za kateri je tudi predpisan različen način uveljavljanja. Ničnostni zahtevek se uveljavlja z ugotovitveno tožbo, medtem ko je tožba za uveljavljanje izpodbojnosti oblikovalne narave.
ZPP člen 257, 262, 262/1, 262/2, 450, 450/1, 450/2, 454.
spor majhne vrednosti – dokazovanje – dokazna sredstva v postopku v sporih majhne vrednosti – dokazna sredstva – zaslišanje stranke
Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj. Sodišče lahko čas in obseg dokazovanja omeji, dokazovanje pa izvede po prosti presoji tako, da je zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank ter ciljem pospešitve in ekonomičnosti postopka. Tako izvede narok za glavno obravnavo, če o spornem dejanskem stanju ni mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov oziroma če katera od strank izvedbo naroka zahteva.
Dokazna sredstva so enakovredna, kar pomeni, da se vsako sporno dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih. To pomeni, da lahko obveznost plačila storitve dokazuje s katerimkoli od njih, to je tudi z zaslišanjem strank (in ne obvezno tudi z zaslišanjem prič).
Strošek odgovora na pritožbo zoper sklep o zaznambi izvršbe, ki ga v tem zemljiškoknjižnem postopku uveljavlja upnica iz izvršilnega postopka, je strošek v zvezi z enim od izvršilnih dejanj izvršbe na nepremičnine (167. čl. ZIZ), zato bo vprašanje utemeljenosti in potrebnosti teh stroškov predmet odločanja izvršilnega sodišča v izvršilnem postopku (38. čl. ZIZ).
prekinitev zapuščinskega postopka - kasneje vložena tožba na neveljavnost oporoke
Dedič lahko vloži tožbo v zvezi z zahtevkom, glede katerega je bil napoten na pravdo, tudi po izteku roka, določenega za vložitev tožbe. Vendar to ni razlog za ponovno prekinitev zapuščinskega postopka.
vknjižba po uradni dolžnosti - pogoji za vpis v zemljiško knjigo
Zemljiškoknjižno sodišče pred vpisom, ki ga izvede po uradni dolžnosti, preveri obstoj pogojev po 148. členu ZZK-1. Ob tem se ne sme spuščati v pravilnost oziroma nepravilnost sklepa o izvršbi, prav tako pa tudi ne more upoštevati morebitno dejstvo že plačanega dolga.